Ženske z otroki si vzamete vikend zase?

Jaz si pogosto vzamem vikend zase in grem s prijateljicami na kako razvajanje v terme, na morje, na kak vikend izlet v Prago, Pariz itd.

Tašča me šimfa napolno okoli in vsa ostala žlahta tudi, vključno z mojo mamo, ki mi pere možgane, da se to ne spodobi, da sem slaba mama in vse ostalo.Imam dva otroka v OŠ, mož čisto fajn poskrbi zanju in nima nič proti, da grem.

A je to res tak greh? Saj pridem nazaj bolj srečna in zadovoljna… Zakaj toliko zgražanja nad tem? Jaz ne morem non stop bit doma z otroki in možem, pač ne morem. A vi lahko? Se vam ne strga?

V 12ih letih še nisem šla na vikend oddih s prijateljicami. Se dosti družimo, imamo piknike. Grem sama na kakšno kavo s prijateljico in to je to.

Zakaj bi se mi strgalo z družino?

Ne, se nam ne strga. S svojo družino smo, zakaj bi se nam?

Ja, slaba mama si.

Dvojna merila, če je dedec po cele dneve v gostilni pa ni slab oče… pre kleta mentaliteta balkanska…

Moti edino beseda pogosto. Ne vidim problema, da gres 1x ali 2x na leto, vse ostalo se mi zdi prevec. Otroci so odgovornost, ampak, ko so starejsi tud kaksen vikend brez problema prezivijo brez mame.

Zame  je bila in bo družina vedno na prvem mestu.Sploh pa za vikende.In nikoli se mi še ni strgalo, ne.Ti si mama- ti si vzor svojim otrokom.Kot boš delala z njimi, tako bodo naprej tvoji otroci s svojimi otroki.Zakaj nisi z njimi? Dvakrat na leto- se strinjam Ostalo je preveč .

Rada grem s prijateljicami ven, na kakšno predstavo, koncert, pijačo…. in to mi je načeloma povsem dovolj. Na vikend izlet smo šle v trinajstih letih enkrat ali dvakrat.

Ampak vseeno mislim, da avtorica ni slaba mama, če si včasih vzame čas zase, sploh če se sicer z otroci ukvarja in jim namenja svojo pozornost.  Na koncu koncev je mama lahko fizično ves čas prisotna, pa se otrokom v resnici ne posveča….

Tako delaš ti in tako bodo delali tvoji otroci. Tudi s tem jih vzgajaš. Tvojima otrokoma bo normalno, da bosta imela otroke in pogosto odšla sama s prijateljicami (ali prijatelji; ne vem, ali imaš hčerki ali sina) na vikend oddih v druge evropske prestolnice.

Če si podedovala kup denarja ali če za ta denar med tednom veliko delaš, te otroka itak skoraj nič ne vidita. Vzorci se prenašajo, temu ne moreš ubežat.

Morda se boš kmalu celo ločila, ker bo možu dopizdilo. Samo ne pol jamrat, kako bodo tvoji otroci nesrečni.

Če si podedovala in trošiš tisti denar, nič pa ne ustvarjaš, bodo tvoji otroci reveži. Če pa, ne vem, prodajaš obleke za 800 € po kosu in  zaslužiš 1600 € na teden, potem ustvarjaš za naprej.

Premalo podatkov si povedala.

Sicer pa se tudi sprašujem, ali je zgodba izmišljena. Je pa vseeno vikend.

Dokler so bili otroci majhni, nisem. Majhni otroci potrebujejo mamo bolj kot jaz vikend v Pragi. Seveda sem si vzela predah, ampak ne večdnevni.

Zdaj so večji (5+) in nam je vsem všeč, da gremo kdaj vsak po svoje, potem pa pridemo nazaj z zgodbami s terena.

Po moji logiki, če gre otrok lahko za 5 dni na zimovanje brez starsev, je lahko tudi 2 dni doma z enim staršem ali babico.

Na fovšijo babnic v žlahtni se ne preveč ozirat. To so ženske, ki jim v življenju ni bilo irevec fajn, ker so jih na vsakem koraku omejevali in nazaj držali in edino zadoščenje bi jim bilo, da bi lahko one enako držale na špagi naslednjo generacijo. Ker se ne pustiš, so slabe volje.

Pri tvojem zapisu se mi ne zdi sporno, da greš sama ali s prijateljicami nekam. Otroka nista več čisto majhna, oče poskrbi zanju, ni panike.

Potencialno sporno mi je, da se to dogaja pogosto, ampak ok, kaj je za koga pogosto je tudi vprašanje…

Absolutno sporno pa se mi zdi dejstvo, da moraš stran od svoje družine, ker imaš občutek, da se ti bo sicer “strgalo”. Ta del se mi ne zdi ravno pokazatelj nekih normalnih družinskih odnosov. Družina naj ne bi bila nekaj, od česar se želimo umikati in od česar rabimo večdnevne premore, ampak nekaj, k čemur se želimo vsakodnevno vračati. Če nekdo čuti, da mora nujno za nekaj dni stran, ali se mu bo strgalo, je zame v družini nekaj narobe.

Ok, vsak rabi čas za druženje, zase, vsak rabi kdaj mir, tišino, malo oddiha… takrat se dobiš s prijatelji, greš za kakšno uro na sprehod v naravo, vzameš knjigo, se udobno zlekneš in bereš, si natočiš sproščujočo kopel, greš na masažo…

Ne vem, no… midva imava 6- letnico in si ne predstavljam, da ne bi bila rada doma ali da bi kdaj čutila, da rabim predah od njiju. Kakšno uro že rabim zase – ne, da bi se oddahnila od hčere in moža, ampak da se malo “spiham” in “izpraznim glavo” po službi (delam z otroki s posebnimi potrebami, kar zahteva precej od človeka). Sicer pa smo zelo radi skupaj, radi hodimo skupaj na izlete, tudi doma smo radi. Tudi z možem ne hodiva sama na oddihe in dopuste, si vzameva vsak dan čas samo zase, da bi pa imela potrebo otroka nekje pustit in it za več dni – to pa ne.

Ne obsojam nikogar, ljudje smo zelo različni in imamo različne potrebe in ne verjamem, da ena specifična stvar (kot je vikend oddih) nekoga naredi slabega starša, verjamem pa, da takšna potreba od nekod izhaja in kaže na to, da očitno nekje nekaj ne štima – ali se čuti preobremenjeno, ali v odnosu ni vse ok, ali kaj čisto tretjega…

Sedaj so najini otroci stari 24, 21, 18 in 17 let.

Prvič sva šla sama z nožem na vikend, ko je imel najmlajši 15 let.

Torej 2 leti nazaj, nikoli nisem šla sama.

Tudi potrebe nisem čutila. Otroci so tako malo časa majhni.

Če smo imeli čas in denar, smo šli skupaj. Žal bi mi bili, sa samo midva nrkhe sva, nekaj vidiva, dožibiva, otroci pa doma.

Še morda leto in imava in imam do konca življenha čas za preþivlhanje vikendov po svoje.

Se vedno je lepo biti doma, ko pridejo študenti, tudi dijaki je fino, da imamo za vikend  skupne obroke, tudi kak izlet.

Sploh mi ne gre in mi ni šwl nikoli nihče iz družine na živce, da bi morala biti sama.

Je bilo pa naporno, ko so bili majhni, to pa.

Midva sva si brez slabe vesti vzela kako urico zase. Za otroke je poskrbel tisti ki je ostal doma. Da greva ven za vikend brez otrok se je to dogajalo 1-2 na leto od takrat ko sta otroka začela hodit v OŠ. Zdaj ko sta v srednji šoli, greva večkrat, ampak večinoma greva skupaj. Glede na današnje službe sem imela vedno občutek da smo premalo skupaj, zato smo to dostikrat nadoknadili za vikend. Ko sta bila otroka v osnovni šoli, smo dostikrat šli kar skupaj na kakšne vikend izlete. Nam se ne strga če smo skupaj. Noben od naju nima potrebe bežat od družine.

Avtorica koliko ur v povprečju na teden si s svojo ožjo družino? Koliko ur tedensko se ukvarjaš z otrokoma? Zakaj kot družina ne greste skupaj v Prago, Pariz,…?

Družina pomeni to da se svet ne vrte samo izključno okrog ene osebe. Taki ljudje obstajate. Nikoli pa nisem razumela zakaj se taki poročite in ustvarite družino.

Ko so bili otroci majhni, se mi je vedno zdelo, da smo že tako (pre)malo skupaj.

Služba, ostale obveznosti.

Vrrec, potem šola. Samo vikendi so bili čas za nas. Pa še to so se v oš začela teknovabja, treningi.

Ostalo je že tako malo juter, ko smo skupaj v miru zajtrkovali, da smo skuhali, pojedli kosiko, šli s kolesom kam ali na družinski izlet.

Niti na misel mi ni padlo, da bi se za kak vikend umaknila. Pred kom?

Pred lastno družino?

Pred ljudmi, ki mi pomenijo največ?

Da bi šla sama v Pariz, otroke pa pustila doma?

Ni šans.

Sedaj so že veliki, najmlajši je srednješolec in greva z možem tudi na kak vikend sama. In to bova lahko počela naslednjih xy let.

Tista leta, ko so otroci bili majhni in so bili idkreno nadvse veseli moje družbe, pa so minila.

Ne oziraj se na druge. To je stvar dogovora med teboj in možem. Če njega ne moti, te podpira pri tem in se ti dobro počutiš, pojdi.

Da, ampak družina nista samo ona in mož! Ne more biti vse samo tako, kot njima paše.V družini sta zdaj tudi otroka.Tudi onadva sta zdaj pomemben člen v družini.

Naj pojasnim to, ker ena sprašuje glede tega, da bi se mi strgalo, če ne bi šla.

Otroka mi začneta it na živce, ne prenesem vreščanja, dretja, kričanja, prepiranja, stalno nekaj mama to mama ono. Stalno ene zahteve in pozornost. Pa nista nič posebnega, da ne boste zdaj delale psihoanalize zaradi vreščanja, obnašata se kot vsi otroci. In otroci mi gredo pač na živce.

Mož mi začne it na živce, ne morem non stop bit z njim.

Po vikendu stran se vrnem kot prerojena in je par mesecev ok.

Če oče dobro poskrbi za otroka, jima prav nič ne bo, če bo mati kakšen dan odsotna. Ko ženske v ZDA morajo po 3 mesecih v službo pa je v redu, ali kako? Ko naše medicinske sestre delajo po dva dni skupaj in potem skurjene pridejo domov je v redu? Če ženska, mati, čuti da potrebuje počitek, spanec, odmor in si ga lahko privošči ter ima pri tem vso podporo moža, je to edino pravilno in smiselno. Včasih potrebuje klepet, včasih sprostitev, masažo, nego telesa, karkoli že.. in ko postane ženska mama, bi prav, da se čisto vsemu odreče, da bi zato bi bila v očeh drugih “dobra mama”. Dobra mama poskrbi tudi zase, da ima kaj dati otrokom. Zanimivo, da se takih stvari ne očita očetom, ki so službeno odsotni bodisi po cele dneve ali celo tedne, mesece.

Jaz bi vedno rekla vsaki, delaj kar čutiš da je prav in po lastni presoji, zmogljivostih. Niti dve ženski nista enaki in se ne moreš primerjati z nikomer, zato poslušaj sebe in svoje telo. Sploh po porodu.

Zakaj imaš sploh moža in otroke?

Ne zaradi prostih vikendov, ampak zato, ker pišeš, da ti gredo na živce.

Pri nas ne jaz in ne mož nisva hodila sama na vikende, ko so bili otroci v oš.

Bila so službena izobraževanja, ampak med tednom.

Nikoli ne bi žrtvovala vikenda, da bi bila brez otrok.

Vreščanje, dretje, kričanje? Imam tri, pa se ne spomnim tega…Stalno ene zahteve in pozornost? Imate doma permisivno vzgojo? Očitno! Otroci so tvoji za vedno, boš vsa leta bežala id doma, da se ti ne strga?

Isto jaz. Nisem imela želje s prijateljicami kam iti, gremo skupaj z družino, že tako je malo časa za nas. S prijateljicami grem na kakšno kavo. Nimam želje, niti volje, nič mi ne manjka , ne rabim take sprostitve

Za   cazimi : Vsi vemo, da je trimesečna porodniška poden od podna! Še 12 mesecev pri nas je premalo: vsaka mamica bi morala imeti možnost 15- mesečne ali 18- mesečne porodniške.Ko se otrok že zaigra z drugimi otroki, ko sam je, ko že marsikaj razume.Vrtec pri 11mesecih je katastrofa! Kar se tiče medicinskih sester: moja dobra prijateljica je.In kaj mi je zadnjič rekla: Samo to mi je žal, da nisem bila več z mojima otrokoma, ko sta bila majhna! In ABSOLUTNO hvala lepa za očete, ki jih po en teden ni doma zaradi službenih poti!  Razumem, da gresta mamica in očka s prijatelji in prijateljicami ven za par ur, pa na fitnes ali kaj drugega.Ostalo je pa družina.Na prvem mestu! Pika! Amen!

Cazimi

Ni samo ona. Sedaj je mati in deluje mi da jo ta vloga utesnjuje. Da se zato umika. Zakaj mož tolerira? Mogoče ker ve da bi drugače kar šla?

Cazimi , mojstrica obračanja besed. Ne ni normalno, je slaba mati. Zakaj ima otroke če ji grejo na živce?

Včasih sem šla s prijateljico na vikend od staršev na morje.  Skupaj z otroci seveda. Mož je ostal doma in dokončeval notranja dela na hiši. Njemu je bilo fajn da ni bilo otrok , da je lahko v miru delal, jaz sem se z otroci umaknila. Da bi pa sama šla brez otrok, pa niti pomislila nisem. Skuhala sem mu omake, potem je samo pogrel. Tu pri avtorici berem željo po umiku ker ji grejo otroci na živce.

Meni se je vedno zdelo, da imamo premalo časa zase kot družina, čeprav smo si šli včasih na živce Do otrokovega 15. leta smo hodili skupaj, le zvečer sva šla z možem kdaj skupaj ali vsak zase ven. Po 15. letu sva parkrat letno šla z možem v terme ali pa sem šla s prijateljico ali sama čez vikend. Za morje ali tujino bi mi bilo žal, da bi doživljala kaj lepega in zanimivega brez družine. Otrok prehitro odraste in bi mi bilo škoda. Smo pa različni.