ženske v Teheranu
Bil tam pred leti.
Na meji imajo “komisijo za ugotavljanje primernosti obleke žensk”. Tri dečve si te ogledajo in povedo, če je vse OK.
Drugače rabiš nekaj za čez ramena in čez lase.
Poleg tega rabiš nekaj da ti pokrije postavo. Nekak žakel. Čisto zadostuje tista obleka, kakršno so imele včasih pri nas snažilke…
lp
bv
No ja, tako hudo pa spet ni 🙂
Nekatere domačinke so zelo zakrite, druge bistveno manj, za tujke so pa navadno še malo bolj ohlapna pravila. Vsekakor pa moraš imeti pokrite lase in nekaj za zgornji del telesa kar ti pokrije roke in gre čez boke.
Mogoče dobiš kako idejo: http://www.pbase.com/marko_p/iranke&page=all
Marko, glede ostalega se očitno strinjava.
Glede “komisije” pa – midva sva prispela z motorjem na mejo, tam je bila nekakšna miza, mimo katere se je morala moja sprehoditi.
Za mizo je sedela nekakšna dečva v uniformi (eni izmed, tako da ne vem, katero institucijo je predstavljala) in ugotovila, da je oblečena primerno.
Potem sva lahko nadaljevala pot. Preko motoristične obleke (prave) je morala oblečt še nekako obleko, da ji je pokrila postavo do kolen. Spodaj je nosila motoristično obleko.
No, to obleko (haljo) je nosila vedno, dokler sva bila v Iranu. Res pa je, da se v Teheranu (ampak samo tam in mogoče še v kakem mestu na zahodu) vidijo bolj svobodno oblečene ženske. Bolj ko greš na vzhod, manj je te svobode.
lp
bv
Bila sem v Iranu pred letom in pol. Na letališču komisije sicer ni bilo, so pa že med pristajanjem opozorili, naj se ženske primerno oblečemo. Do monca potovanja je to pomenilo haljo oz. dolgo in ohlapno tuniko (vsaj do sredine stegen, še bolje do kolen) in ruto na glavi. OK je bilo tudi široko krilo (indijsko) in čez široka moška srajca. Seveda s temnimi gostimi nogavicami na naogah. Osebno me je ruta najbolj “motila” pri jedi, drugače se pa da prilagoditi.
oj,
bila sem v Iranu pred dvemi leti. Kar potrebuješ, je obvezno ruta za lase (lahko svetla ali temna), glede obleke pa samo potrebno paziti, da imas pokrito celo telo, kar pomeni, da imas lahko oblecene dolge rokave in hlace, bolj široke, zgornji del pa naj bi segal min. čez rit. Obe s kolegico sva nosili običajne dolge hlače in srajco in se tako sprehajali po Iranu 3 tedne in se nikoli ni nihče pritožil, da bi bili nespodobni. To velja za potovanje – kako pa je v poslovnem svetu, pa ne vem.
Same Iranke so po mestih veliko nosile kavbojke in čez njih imele oblečene zelo oprijete tunike, ki niso bile nič podobne žakljom – v njih zgledale prav zapeljivo. Najbolje bi se bilo glede obleke pozanimati kar pri samih poslovnih partnerjih, katere boš obiskala.
Ženske v Teheranu
Avtorica: RINA
Datum :28. 8. 2007
Pred dnevi sem prispela iz Irana in lahko iz prve roke povem, da se mi nič posebnega ( v zvezi s primernim oblačenjem) ni zgodilo. Na letališču so nas le pretipale, carinice namreč, se čudile cigaretam, glede oblačil pa ničesar pripominjale. Res, da sva se s kolegico že doma pozanimali, tako sva nosili dolgo tuniko z dolgimi rokavi, takšno čez kolena, ohlapno seveda, tanke poletne lanene hlače in ruto na glavi, vendar zvezano tako, da je večina las kukala na sonce. Bolo je grozno vroče, zato sva izbirali svetle barve (bela, rumena. drap …). Ljudje so bili zelo prijazni, krasno sva se imeli.
V Teheranu sem bila službeno pred nekaj leti. Nosila sem hlačni kostim (jakna je bila malo daljša, vendar ne prav široka). Obvezna je ruta, vendar lasje lahko gledajo ven). S seboj sem sicer vzela tudi bolj ohlapen plašč, vendar ni bilo potrebe. Obiskali smo sejem in na vhodu so ženske pregledovale primernost oblek – ena je morala zbrisati šminko, mene pa so samo opozorili, da imam preglobok dekolte (pod jakno brez ovratnika sem imela majico) vendar niso komplicirali. Drugače pa so bili izredno prijazni – na primer, pozabila sem vstopnico za na sejem v sobi pa so me kljub temu spustili noter.
Forum je zaprt za komentiranje.