Ženske, poročene s kurbirji

Potem je treba kdaj tudi pretehtati kaj ga lahko prizadane bolj: povedana resnica ali razkrita laž.[/quote]

a ne bi najprej pretehtal svojih dejanj, da potem o njih ni treba lagati?[/quote]
Problem je v tem, da nekatere ljudi prizadanejo že vsakdanje stvari, ki se komu zdijo običajne. Kaj pa potem? Recimo, da imam ljubosumno partnerko in sem na poti iz služba srečal staro prijateljico, ki me je povabila na pijačo. Se ji zlažem ali jo prizadanem?

Potem je treba kdaj tudi pretehtati kaj ga lahko prizadane bolj: povedana resnica ali razkrita laž.[/quote]

a ne bi najprej pretehtal svojih dejanj, da potem o njih ni treba lagati?[/quote]

Tehtati ali se splača nekaj (ne) narediti? Ne vem, ali to spada v odnos, ki naj bi praviloma temeljil na čustvih? Tisti, ki nekaj ne naredi zato, ker je pretehtal, da se mu to ne splača, se mi ne zdi kaj bistveno boljši, kot če bi ravnal obratno.

Potem je treba kdaj tudi pretehtati kaj ga lahko prizadane bolj: povedana resnica ali razkrita laž.[/quote]
najbolj enostavno je ,če nihče ne sprašuje ni nikomer potrebno lagati..[/quote]
Zato pa razvoj gre v tej smeri, kjer imamo le površinske odnose.

Če gledaš kratkoročno, je bolje se zlagati. Dolgoročno gledano, pa je bolje razčistiti problem ljubosumnosti in z iskrenostjo povrniti zaupanje.

Ali pa opravičevanje, kot sam temu rečem.

a ne bi najprej pretehtal svojih dejanj, da potem o njih ni treba lagati?[/quote]
Problem je v tem, da nekatere ljudi prizadanejo že vsakdanje stvari, ki se komu zdijo običajne. Kaj pa potem? Recimo, da imam ljubosumno partnerko in sem na poti iz služba srečal staro prijateljico, ki me je povabila na pijačo. Se ji zlažem ali jo prizadanem?[/quote]

s tem, ko se ji zlažeš, jo tudi prizadeneš. Če veš, da je ljubosumna (v mejah normale, ne bolestno),
potem bi se recimo jaz izogibala situacijam, ki bi jo prizadele. Ne bi šla na pijačo, vsaj sama ne.
Mogoče v večji družbi in tega ne bi posebej pripovedovala, na direktno vprašanje bi pa odgovorila po
resnici.
Vem, kaj boš zdaj rekel….”ampak resnica jo prizadene”….to vidiš, je pa že sprenevedanje….dobro veš,
kje so meje in dobro veš, zakaj jih s takimi stavki zamegljuješ….voda na mlin lažnivcem…

a ne bi najprej pretehtal svojih dejanj, da potem o njih ni treba lagati?[/quote]
Problem je v tem, da nekatere ljudi prizadanejo že vsakdanje stvari, ki se komu zdijo običajne. Kaj pa potem? Recimo, da imam ljubosumno partnerko in sem na poti iz služba srečal staro prijateljico, ki me je povabila na pijačo. Se ji zlažem ali jo prizadanem?[/quote]

Ji ne poveš. To ni laž.

Tebi so stvari kristalno jasne in meni so tudi kristalno jasne le obema so druge stvari kristalno jasne….

Skela od kod ti osnova za kristalno jasne stvari? Od kje jemlješ te kristale?

Res ni problema, razen, če s to resnico in željo, ženska ne prizadene moškega, ker mu jemlje svobodo.
Ker moški sklepa, da ženska pretirava in se potem mora ona spremeniti, ne pa on.

Čaki, a zdaj pa ne smeš na pijačo, ker recimo partner/partnerka goji bolestno ljubosumje oz. da ne bo ogenj v hiši, ker se čutiš dolžnega, da vsak svoj korak pojasnjuješ? Meni je bolno to, ko nekateri živijo v takšni simbiozi, da imajo le eno hrbtenico.

Problem je v tem, da nekatere ljudi prizadanejo že vsakdanje stvari, ki se komu zdijo običajne. Kaj pa potem? Recimo, da imam ljubosumno partnerko in sem na poti iz služba srečal staro prijateljico, ki me je povabila na pijačo. Se ji zlažem ali jo prizadanem?[/quote]

s tem, ko se ji zlažeš, jo tudi prizadeneš. Če veš, da je ljubosumna (v mejah normale, ne bolestno),
potem bi se recimo jaz izogibala situacijam, ki bi jo prizadele. Ne bi šla na pijačo, vsaj sama ne.
Mogoče v večji družbi in tega ne bi posebej pripovedovala, na direktno vprašanje bi pa odgovorila po
resnici.
Vem, kaj boš zdaj rekel….”ampak resnica jo prizadene”….to vidiš, je pa že sprenevedanje….dobro veš,
kje so meje in dobro veš, zakaj jih s takimi stavki zamegljuješ….voda na mlin lažnivcem…[/quote]

S tem torej pristaneš na partnerjevo omejevanje, ki ti čez čas začelo presedati, “kriv” bo pa samo on.

Problem je v tem, da nekatere ljudi prizadanejo že vsakdanje stvari, ki se komu zdijo običajne. Kaj pa potem? Recimo, da imam ljubosumno partnerko in sem na poti iz služba srečal staro prijateljico, ki me je povabila na pijačo. Se ji zlažem ali jo prizadanem?[/quote]

Ji ne poveš. To ni laž.[/quote]Saj prideš kasneje domov. A se to ne opazi?

Mi pride en vic na misel
Je bil Mujo direktor firme in je imel svojo tajnico na kolenih in jo otipaval ravno, ko je žena vstopila v pisarno in ko vidi kaj ji počne mož začne javkati: “jao, šta to vide moje oči, jao, šta to vide moje oči, jao, šta to vide moje oči…”
Mujo se želi izmazat in ji govori, da to ni bilo nič in ona “Pa videla sem na svoje oči!”
Mujo se zresni in ji reče: “Pa komu ti sedaj verjameš svojim očem ali svojemu možu?!”

Res ni problema, razen, če s to resnico in željo, ženska ne prizadene moškega, ker mu jemlje svobodo.
Ker moški sklepa, da ženska pretirava in se potem mora ona spremeniti, ne pa on.[/quote]

Jemlje mu svobodo????? Kera neumna, ta pa res poseka marsikaj.
Mej svobodo, samo potem bodi v zvezi s tako žensko, ki ji bo vseeno….ali pa sploh ne bodi v
zvezi….
Ja, sam ti bi mel oboje…doma zvesto punco, ki te bo čakala, da se vrneš iz postelje druge…pa bohvar
da njej pride kej podobnega na misel…
Pošteno?
Ne.
Samo po tvoji meri.

Ženske ste že tako ali tako ljubosumne druga na drugo. Kaj šele, če gre njen moški z lepšo žensko na pijačo. 🙂

a ne bi najprej pretehtal svojih dejanj, da potem o njih ni treba lagati?[/quote]

Tehtati ali se splača nekaj (ne) narediti? Ne vem, ali to spada v odnos, ki naj bi praviloma temeljil na čustvih? Tisti, ki nekaj ne naredi zato, ker je pretehtal, da se mu to ne splača, se mi ne zdi kaj bistveno boljši, kot če bi ravnal obratno.[/quote]

Vedno znova me frapira, kako nekateri razmišljate…
Kdo pa govori, da tehtaš kaj se SPLAČA?????
Tehtaš PRAV in NAROBE, pošteno in nepošteno, nekaj za kar veš, da bo partnerjja prizadelo in proti
temu…
Ne pa, kaj se tebi splača…..bedno….

Ženske ste že tako ali tako ljubosumne druga na drugo. Kaj šele, če gre njen moški z lepšo žensko na pijačo. :)[/quote]

Spet vse ženske v istem žaklju?:) Torej ti ne hodiš nikamor brez svoje:))).

Tehtati ali se splača nekaj (ne) narediti? Ne vem, ali to spada v odnos, ki naj bi praviloma temeljil na čustvih? Tisti, ki nekaj ne naredi zato, ker je pretehtal, da se mu to ne splača, se mi ne zdi kaj bistveno boljši, kot če bi ravnal obratno.[/quote]

Vedno znova me frapira, kako nekateri razmišljate…
Kdo pa govori, da tehtaš kaj se SPLAČA?????
Tehtaš PRAV in NAROBE, pošteno in nepošteno, nekaj za kar veš, da bo partnerjja prizadelo in proti
temu…
Ne pa, kaj se tebi splača…..bedno….[/quote]A tebi se zdi prav, da si nap prizadeta, če bi tvoj šel z eno sam na pijačo? To bi te prizadelo?

Eno je bolestno ljubosumje (ki je dejansko bolezensko in proti njemu nič ne pomaga), eno je pa
medsebojno zaupanje.
Če ti partner ne zaupa, potem to zaupanje z lažmi še omajaš, se ti ne zdi?
Meni recimo je bolj bolno to, da se sobivanje možno samo preko laži, igric in sprenevedanja….

Tehtati ali se splača nekaj (ne) narediti? Ne vem, ali to spada v odnos, ki naj bi praviloma temeljil na čustvih? Tisti, ki nekaj ne naredi zato, ker je pretehtal, da se mu to ne splača, se mi ne zdi kaj bistveno boljši, kot če bi ravnal obratno.[/quote]

Vedno znova me frapira, kako nekateri razmišljate…
Kdo pa govori, da tehtaš kaj se SPLAČA?????
Tehtaš PRAV in NAROBE, pošteno in nepošteno, nekaj za kar veš, da bo partnerjja prizadelo in proti
temu…
Ne pa, kaj se tebi splača…..bedno….[/quote]

Tudi jaz mislim, da je bedno, ampak v praksi gre največkrat točno za to, čeprav se potem ljudje trkajo po prsih zaradi lastne “morale” :-))) Če gre za čustva in neko splošno zadovoljstvo z zvezo, ni potrebno prav nič tehtati kaj je prav in kaj narobe. Enostavno se v takšni situaciji ne znajdeš.

Eno je bolestno ljubosumje (ki je dejansko bolezensko in proti njemu nič ne pomaga), eno je pa
medsebojno zaupanje.
Če ti partner ne zaupa, potem to zaupanje z lažmi še omajaš, se ti ne zdi?
Meni recimo je bolj bolno to, da se sobivanje možno samo preko laži, igric in sprenevedanja….[/quote]

V bistvu sploh ni potrebno, da gre za bolestno ljubosumje. Nekateri so odlični v tem, da si lastijo druge. Mislijo, da je tako prav in da mora njihov partner piti pijačo le z njimi.

Res ni problema, razen, če s to resnico in željo, ženska ne prizadene moškega, ker mu jemlje svobodo.
Ker moški sklepa, da ženska pretirava in se potem mora ona spremeniti, ne pa on.[/quote]

Jemlje mu svobodo????? Kera neumna, ta pa res poseka marsikaj.
Mej svobodo, samo potem bodi v zvezi s tako žensko, ki ji bo vseeno….ali pa sploh ne bodi v
zvezi….
Ja, sam ti bi mel oboje…doma zvesto punco, ki te bo čakala, da se vrneš iz postelje druge…pa bohvar
da njej pride kej podobnega na misel…
Pošteno?
Ne.
Samo po tvoji meri.[/quote]
Sem repliciral Markotov primer, ko gre eden na pijačo, drugi pa je ljubosumen. Ti pa si že pri varanju. 🙂
Glede varanja res ni dileme. So pa drugi primeri, ko pa je dilema.

s tem, ko se ji zlažeš, jo tudi prizadeneš. Če veš, da je ljubosumna (v mejah normale, ne bolestno),
potem bi se recimo jaz izogibala situacijam, ki bi jo prizadele. Ne bi šla na pijačo, vsaj sama ne.
Mogoče v večji družbi in tega ne bi posebej pripovedovala, na direktno vprašanje bi pa odgovorila po
resnici.
Vem, kaj boš zdaj rekel….”ampak resnica jo prizadene”….to vidiš, je pa že sprenevedanje….dobro veš,
kje so meje in dobro veš, zakaj jih s takimi stavki zamegljuješ….voda na mlin lažnivcem…[/quote]

S tem torej pristaneš na partnerjevo omejevanje, ki ti čez čas začelo presedati, “kriv” bo pa samo on.[/quote]

Ali pa nasprotno – postopoma utrdiš zaupanje vate in preprečiš tako obnašanje v bodoče.
Kateremu partnerju bi prej zaupal?
Tistemu, ki si ga večkrat dobil na laži, ali tistemu, ki govori resnico?

Kar se pa tiče konkretne situacije s pijačko – je to zadeva, ki v primeru ljubosumja zahteva dogovor in
držanje dogovora…

Kaj in kako se pa lahko pogovarjaš s čustveno prizadeto osebo?

Vedno znova me frapira, kako nekateri razmišljate…
Kdo pa govori, da tehtaš kaj se SPLAČA?????
Tehtaš PRAV in NAROBE, pošteno in nepošteno, nekaj za kar veš, da bo partnerjja prizadelo in proti
temu…
Ne pa, kaj se tebi splača…..bedno….[/quote]A tebi se zdi prav, da si nap prizadeta, če bi tvoj šel z eno sam na pijačo? To bi te prizadelo?[/quote]

Mene sploh ne. Nisem ljubosumen tip.
Prav? Ne.prav? Pri ljubosumnosti ne gre za prav ali narobe…..če so ljudje ljubosumni, gre za lastno
negotovost in tukaj si ne morejo kaj dosti pomagati, oziroma gre za dolg proces.
Bolestna ljubosumnost je itak neozdravljiva, normalna ljubosumnost pa je – če partnerja gradita zaupanje.
Še enkrat – kar se pijače tiče….nihče nima pravice nekomu omejevati socialnih stikov, ampak je
smotrno, da se o tem prej pogovorita in mogoče določita kakšen kompromis, ki bo neboleč za oba?

Kaj in kako se pa lahko pogovarjaš s čustveno prizadeto osebo?[/quote]ž

Če je normalna, se lahko dogovarjaš vse, zakaj pa ne?

A tebi se zdi prav, da si nap prizadeta, če bi tvoj šel z eno sam na pijačo? To bi te prizadelo?[/quote]

Mene sploh ne. Nisem ljubosumen tip.
Prav? Ne.prav? Pri ljubosumnosti ne gre za prav ali narobe…..če so ljudje ljubosumni, gre za lastno
negotovost in tukaj si ne morejo kaj dosti pomagati, oziroma gre za dolg proces.
Bolestna ljubosumnost je itak neozdravljiva, normalna ljubosumnost pa je – če partnerja gradita zaupanje.
Še enkrat – kar se pijače tiče….nihče nima pravice nekomu omejevati socialnih stikov, ampak je
smotrno, da se o tem prej pogovorita in mogoče določita kakšen kompromis, ki bo neboleč za oba?[/quote]

jeb.o te kompromis… in kako bi naj izgledal ta tvoj kompromis v tem primeru?

Kaj in kako se pa lahko pogovarjaš s čustveno prizadeto osebo?[/quote]ž

Če je normalna, se lahko dogovarjaš vse, zakaj pa ne?[/quote]

Ravno v tem je keč:)). Čustveno prizadeta oseba ni več “normalna”, ne more stopiti iz svoje kože in videti realno sliko:).