ženska ni od nikogar
je pa to res, da ženske priimke ne bi smeli reči ali pisati, da je to gospa ali gospodična horvatova, pač pa horvat!! saj ni od nikogar, je samo svoja, ni od moža ali od horvatovih, pač pa je sama horvat. vsaj mene so tko učili v srednji šoli. ti si jerebic in ne jerebicova?
ga. marjančič je šla… in ne ga. marjančičeva je šla!!! kuzma je jedla in ne kuzmajeva! alja balažek je diplomirala in ne alja balažekova je… ali balažekova alja je….
ne vem pa kako se točno napiše kratica za gospodično. mogoče gdč?
prosim za ta odgovor in če so me res pravilno učili v šoli? ker če je res, potem se cela slovenija mot in to že itak vemo, da vsi govormo napačno in da mogoče le kakšen procentček ljudi govori pravi slovenski književni jezik!
vsaj v javnosti, zlasti tv voditelji v kakšnih oddajah, prireditvah bi se lahko potrudili. nimam pa nobenega komentarja za voditelje dnevnika oz. poročil. tam, pa res govorijo normalno kot je treba, razen mogoče kakšnega naglasa.
a mislite, da kaj zaleže če take stvari da človek na znanje takšnim ljudem, npr. kaj tazga napišeš na rtv slo? seveda, bi pisal, govoril pravilno in obzirno.
ali pa bi jih trebalo konkretno skurcati, sicer ne bodo spšremenili svojih grdih, nekorektnih navad
lp.
Pri ženskih priimkih je možno oboje: ali priimek ostane pri miru (slovenisti sicer temu rečejo, da sklanjaš po 3. ženski sklanjatvi – kjer so vse oblike enake imenovalniku) ali pa narediš moško svojilno obliko in jo sklanjaš zraven. Ampak ker varianta s svojilno obliko deluje, kot bi bil moški lastnik ženske, se zdaj večinoma raje uporablja varianta brez sklanjanja priimka in varianta s svojilnim pridevnikom dobiva starinski prizvok.
Malo se pa zaplete, če imaš le priimek. V tem primeru pri ženskah ne moreš uporabiti le priimka, tako da je potem treba uporabiti svojilni pridevnik ali pa kakšen drug samostalnik spredaj.
Zmaga Tine Maze
Zmaga Tine Mazejeve
Zmaga Maze – napačno
Zmaga Mazejeve
Zmaga smučarke Maze
No, Beno, po mojem tudi tebi ne bi škodilo, če bi pravopis malo vzel v roke. :))))
Nam so v srednji šoli rekli, da je sklanjanje ženskih priimkov sicer pravilno, ampak nekako “starinsko”. In dejansko, če gledaš odjavne špice starih slovenskih filmov, gledališke plakate, ipd., povsod so ženski priimki sklanjani. Milo Kačič so vedno (tudi precej kasneje) predstavljali kot Milo Kačičevo, Zofko Kveder vedno kot Zofko Kvedrovo, itd.
V vsakdanjem življenju jaz dostikrat uporabljam sklanjanje, predvsem pri telefoniranju. Ko npr. kličem kakšno uradno ustanovo ali osebo, se vedno predstavim: Novakova pri telefonu. (redko rečem: Marija Novak pri telefonu) Kot ženska vendar ne morem reči: Novak pri telefonu. :))))
Ostane mi še samo, da potrdim Benotu, da je kratica za gospodično res gdč.
Za gospo je ga. in se celo sklanja: “za gospo Novak” se lahko okrajša v “za go. Novak” in podobno “ni bilo ge. Novak”. Gospe so ge., gospodje so včasih bili gg., če so še, pa ne vem. Gospod pa je seveda g. in niti slučajno ni nobena gospa in noben gospod gos.
Glede svojilne oblike ženskih priimkov mislim, da se uporablja čedalje bolj samo takrat, kadar drugače ne gre, kot je že lepo razložil Zvedavec. Kačičevo in Kvedrovo vidiš samo v starih filmih in publikacijah.
No, pametnjakoviči, zdaj pa si predstavljajte, da ste mična damica Mateja Kosmač. Imate izrazito in nezmotljivo dekliški glas (tudi po telefonu), ste pa precej redkobesedni, sploh pa se vam ne da vsaki tajnici razlagati, da vam je ime Mateja. In pokličete po telefonu direktorja tega in tega podjetja, da bi se dogovorili za poslovni sestanek.
Kaj rečete njegovi tajnici (pardon – poslovni sekretarici):
– Dober dan, Kosmač pri telefonu. Ali bi lahko …
– Dober dan, Kosmačeva pri telefonu. Ali bi lahko …
Mislim, da bo omenjena poslovna sekretarica v prvem primeru svojega direktorja takoj obsodila, da je “ta topel”, glede na to, da bi ga rad dobil nek Kosmač z ženskim glasom. (pa prosim, nimam prav nič proti to- ali onovrstno orientiranim!)
Obilo uspeha!
hahahaha,…tako mi je všeč, ker smo si tako različni. Res je, da je potrebno odgovoriti, če nas nekdo sprašuje po mnenju in tako sporočimo svoje mnenje. Iz vseh različnih gledanj, mi je pa bil tvoj prav smešen. Če samo pogledam kako hitro lahko pride do napačnega mišljenja in jeze, ker premalo povemo in ker želimo prehitro povedati, pa še napačno morda naglasimo. Joj, joj. : -) Tako mi je tudi tu bilo smešno, če bi se predstavili samo s priimkom. Nekdo na drugi strani bi se nasmejal ali pa zgražal. Tako je ta svet narobe obrnjen, kajne.
Na primer: sama se večkrat najdem v situaciji, kako naj rečem, povem, naglasim in uporabim priimek, ko kličem po telefonu. Tako se znajdem in rečem. Je g. ali ga. ta in ta dosegljiv-a.
Izognem se vsem problemom.
Pa lep dan še naprej.
Frančeska napisal:
> Da ne boste odkrili tople vode. Takole je:
>
> – ženski priimki se VEDNO sklanjajo
> – moški priimki se NIKOLI ne sklanjajo
>
> LP
Brez zamere, Frančeska, ampak sekaš mimo, tako, da je kar hudo. Slovnično je ravno obratno, ženski priimki se nikoli ne sklanjajo:
Mateja Kosmač je tu
Mateje Kosmač nisem videl
Mateji Kosmač….
Medtem, ko se moški priimki vedno sklanjajo:
Janez Pevec
Janeza Pevca
Janezu Pevcu…
Ta tema pa pravzaprav govori o nečem čisto drugem, ne o sklanjanju priimkov, ampak o starinski obliki ženskih priimkov, kot jih imajo vsi slovanski narodi (skoraj vsi). Tako se smatra, da je priimek v osnovi moški in ga je potrebno za žensko “priredit”, tako, da potem zveni, kot da je res lastnina ali očeta ali moža.
Vedno se predstavim “Mateja Kosmač”, z imenom in priimkom. Oblika Kosmačeva je zame starinska, poleg tega, da jo jemljem kot žaljivo zlasti v službi, saj se mi zdi, da pri poslu spol ni pomemben in mi “Kosmačeva” meji na seksizem. Sicer so včasih uporabljali tako obliko tudi za moške “Kosmačev”, pa to zdaj seveda nikomur več ne pride na misel. Ker je će davno jasno, da Kosmač ni od nikogar. Zato so tudi stari ljudje spraševali: čigav pa si, čigava pa si? No, kot pravim, jaz sem samo svoja. Glede na to, da celo ženske ne razumejo, zakaj gre pri tem poimenovanju (kot vidim iz nekaterih postov), bi človek kar obupal.
Janita
Ko še nisem bila siva, sem bila malo blond. Imam pa tudi zelo globok glas, še zlsti, kadar sem prehlajena. In moram reči, da bi se silno čudno počutila, če bi se predstavila “Tu gospa Kosmač” ali celo “Tu Kosmač” kakor naj bi se v poslovnem svetu naslavljali. “Tu Mima Kosmač” pa mi že diši po vsiljevanju domačnosti. Zato se znancem vedno predstavim “Zdravo, Mima tu”, uradno pa “Dober dan, Kosmačeva.” Pri tem pa povsem po nepotrebnem trpijo Janita in drugi. Ne počnem namreč nič prepovedanega, malo starinskosti pa včasih tudi prav pride. Kar poglejte cene starin na avkcijah. In navsezadnje, zakaj ne bi bila moževa, saj je tudi on moj, a ne?