Zelo rada bi šla na Triglav, a se bojim, da bom dol padla

Vsi so že šli na Triglav in tudi jaz bi šla rada, a problem je, ker se bojim, da bom dol padla po tistih skalah. Povejte kako vam uspe gor prit, da ne padete dol?
[attachment=0]triglav.jpg[/attachment]

v tiste skale in prepade me ne spravi nihče, imam vrtoglavico in se mi fučka za triglav pa take stvari

Vsaka, še tako špičasta skala je na vrhu ravna…..vedno hodiš po ravnem….le različnih višin so te ravnine.

pred enim mesecem je bil naTriglavu od kolega sin, star 9 let, če je on zmogel zmoreš tudi ti, evo jaz sem bil včeraj na Ojstrici v savinjskih po kopinškovi in je bilo fenomanalno, priporočam

Do Kredarice iz Pokljuke komot prideš, šala mala, samo sprehajat se moreš rada. Tam se pa vsedeš in opazuješ triglav, isto kot smučarji, na startu, veš tisto, ko gredo z roko po progi v mislih, preden startajo. Enga, ki se ne boji in malo zna z vrvmi vzameš s sabo, pa bo, še tista pot na Triglav padla. Vem, pa, da se je ena ženska, ko sem šel prvič tako ustrašla, ko je pogledala dol, da je začela kričat in jokat in se oprijela skale kot klop, ter tako ustavila promet za dol in gor, tako, da sta mogla dva izkušena planinca do nje in jo zelo nežno prepričevala, naj se jima prepusti in sta jo s štriki dol spravila. Nč bat, vedno bo nekdo za tabo, ki ti bo pomagal.

Če se ne počutiš dobro potem rajše ne hodi.Namreč, vsi enako ne prenašamo višine.
Rajše varen kot mrtev. Nihče (normalen) ti ne bo vzel za zlo če ne greš.

Verjetno si mislil gora, ne skala.

Zanašati se na pomoč naključnih mimoidočih na Triglavu je hudo neodgovorno. Vsekakor si poišči družbo nekoga, ki ima nekaj izkušenj s hojo in poplezavanjem po skalah. Najprej pojdita na kakšno krajšo zavarovano pot, v okolici Ljubljane je primerna Hanzova pot na Šmarno goro. Če misliš, da si vrtoglava in te je strah, se tudi povarujta. Samovarovalni komplet v tem primeru ne bo odveč, čelada pa je itak del obvezne opreme. Potem pa po občutku naprej.

ti kar korajžno, jaz ne bom šla, ker se bojim skal, višine in prepadov … ni mi pa problem cel teden hodit po Pohorju

Najemi enega vodnika ( planinskega ali gorskega), ki obvlada – ne le hojo na Triglav, ampak kako varno poskrbeti za druge. Pa bo veselje ob osvojitvi veliko večje, kot če se boš v negotovosti sama tresla po sicer povsem človeški potki 😉

Stampiljke iz vsaj stirih dvatisocakov in kakih 100 eur startnine, a naj bo prosta pot…

Jaz tudi še grem včasih, da sem bliže Bogu. Nazadnje sem bila z gospodom župnikom in sem mu nesla prigrizke.

Trening draga moja. Ne moreš na Triglav, če se na drugih gorah nisi bila. Ko boš osvojila nekaj gora, ne boš več v dilemi. Če si upaš ali ne. Glupo pa je, da greš na Triglav kljub temu, da imaš strah. Greš na Triglav, da bi bila ena izmed ali zato, da bi uživala? Če nimaš užitka, je brez veze in neodgovorno. Da gor rines. Kdo te bo reševal, ko boš objela skalo in si nebupala ne naprej. Ne nazaj?

Še veliko Slovencev ni bilo na Triglavu. In brez (prevelikih) travm živijo svoje življenje.

Majda iz leta 1948, pa se ta tvoj župnik sploh zaveda, kakšno srečo ima, da ima tako močno in prijazno žensko ob seb. ti sploh veš, kako, mi možakarji na tem sč, zavidamo temu tvojemu župniku, ker te ima, ajoj…. eni so pa res pod srečno zvezdo rojeni.

Tge daje čredni nagon? Dobro premisli, če je res vredno, potem pa se pomiri in pusti ovce, da lazijo gor in dol, ti pa uživaj kje drugje.

100 žensk na Triglav-slovenske novice, so me 3x varno pripeljali gor in dol.

In smisel tega je bil kaj? :-))))

Užitek v osvojitvi vrha, nebeški razgledi po vršacih. Še niste stopili na vrh gore-običajno je tam tak smisel…..
100 žensk pa zato, ker si sama nisem upala gor, doma pa nimam nekoga, ki bi me lahko varno spremil.

Tudi jaz sem si želela, pa si nabavim opremo za hribe in začnem treninge s hojo v hribe, potem pa kaj kmalu ugotovim, da zaradi nizkega pritiska na Triglav ne morem in naj si kar odmislim. Čim pridem do nadmorske nad 1100 m imam prevelike vrtoglavice. Sem kar zadovoljna na nižje ležečih hribih, so prav tako lepi in počutim se dobro. Višina in skale niso za vsakega ki si začrta samo plan, treba je poslušati sebe.

taki “planinci”, ki niso niti na bližnji grič še šli, potem pa lezejo na triglav, so skrajno egoistične barabe. Triglav je v sezoni najbolj oblegana slovenska gora. Pot je ozka, mestopa je potrebno plezati, zato so vsa srečevanja težavna, potrebno je čakati, nabere se kolona navzgor in kolona navzdol.
taki pacienti, ki se potem na prvem klinu zabarikadirajo in ne gre ne naprej ne nazaj in jih potem tisti okoli njih, ali pa neumni vodniki, ki se jih upajo peljati, rešujejo, lečejo, molijo, preklinjajo….vseh ostalih nekaj sto ljudi, ki čaka, pa tudi.
Zato, tisti, ki niste sposobni tega, ne hodit tja gor. Vsak si lahko pogleda posnetke kako zgleda ta pot in vidi, kako in kaj, ne pa kar, gremo, ker itak vsi gredo.

Podpis. Črede se pase kje drugje, ne na skalah.

Se strinjam z zgornjim zapisom. A vseeno meni,m, da je (skoraj) vsakdo sposoben priti na Triglav. Le da rabiš prvič kondicijo, nekaj izkušenj iz podobnih gora, rabiš primerno opremo in ne it v največji gužvi gor.

Jaz ko sem rinil gor, tudi nisem imel kakih posebnih izkušenj niti pričakovanj. Do Kredarice (2500m) ni pot niti nič posebnega. Seveda se lahko zgodi nesreča, pač kak nepreviden korak, vendar se z malo kondicije po moje da priti.
Zadnjih 300m do Triglava je pa vseeno malce druge zgodbe. Sam nisem nikoli imel vrtoglavice, ampak pogled na skalovje…vsaj pot mi ni bila pretirano v veselje. Pa piše 1ura do vrha.. haha cel popoldne smo hodili. Pač čakaš da se še drugi spravijo mimo, in srečavanja… Boh ne daj, da uporabljaš še samovarovalni komplet. To upočasni zadevo še 100x bolj.

Ampak potem prideš na vrh in pozabiš na vse 🙂

Definitivno pa se gre v družbi, in z ustrezno opremo (tudi samovarovalni kompet ni nič odveč)

P.S.: Sam sem šel po enem delu grebena lepo po kolenih. Priznam, da me je bilo strah. Pa navzdol tudi večino časa ‘po riti’. Ampak 99%poti ni nevarne ali vsaj ima varovala. Tistih par metrov, pa moraš pač sam presodit, a jih lahko premostiš ali ne.

Noben problem ni iti gor, tudi brez alpinistične kondicije.

Najlažja pot je verjetno iz Pokljuke, ampak je posledično tudi najdaljša. Vseeno pa se da priti gor in dol v enem dnevu, le potem je dobro imeti nekoga drugega, ki bo vozil domov.