Želim umreti
umrla.
Imam vse, kar ljudje menijo, da potrebuje človek za srečo.
Jaz pa sanjam, premišljujem vedno pogosteje…vrv…pod avo…zdravila, žiletka…
Že nekaj mesecev sem v tem…
Ne morem najti smisla življenja. Otroka sem/sva vzgojila, doštudirala sta, v službi… kaj je poslanstvo mojega življenja?
Hodim v sluzbo. Ustvarjamo. Lastnik dodano
vrednost odnese, mi pa ponovno…Še 10, 15 let. Zakaj? Da bom betežna gledala izmučena sončni zahod?
Ne, ne želiš si umreti, pač pa si želiš biti srečna in ljubljena.
Zakaj bi rinila v smrt, saj bo sama prišla?
Izkoristi življenje, ki ti je dano, izkoristi vsak dan posebej. Naredi nekaj zase.
Pojdi na sprehod. Obišči kakšno bolno osebo, boš videla, kakšno veselje ji boš naredila. Vključi se v kakšen krožek. Pojdi na kakšno predavanje. Zapoj si kakšno pesem. Skuhaj si kaj dobrega. Pojdi h frizerki. Pokliči kakšno prijateljico. Pojdi v gledališče, v opero, v kino, v cerkev.
Če si kolikor toliko zdrava, nimaš ovir.
Vse dobro. Prekini s svojimi črnimi mislimi. Pride bolezen, nesreča, preizkušnje, potem pa je res hudo.
Drži se. Želim ti srečo in mir v življenju.
Strokovnjaki bi rekli, da obelodanitev želje po samomoru dejansko klic na pomoč.
Zanimivo, nisem osamljena. Imam prijatelje. Se družimo. Nihče v družbi bi ne rekel, da sem zlomljena; dajem vtis srečne in zadovoljne ženske. Potujem. Se ukvarjam s športom. In vendar…ki sem sama s seboj si želim le…umreti. Zaspati.
Mogoče
Luna, vse to je del mojega vsakdana. In vendar moje notranjosti ne pozna skoraj nihče. Igram. Že od otroštva. Pretvarjam se, kažem srečen obraz. Vedno pogosteje(v glavnem v sluzbi) se zlomim. Pokažem ranljivost. Solze. Vzgojili so me, da ne pokažem siromaštva, zlorab, alkohola…farsa mora biti.
Percepcija. Mislim slabo, slabo vlečem nase? Moje poslanstvo je bilo biti mati. Vzgojitelj. Poslanstvo sem pred leti opravila. Sedaj imam čas do smrti. Bo to moja ali Njegova volja, to je zdaj vprašanje.
Ne prehitevaj dogodkov! Tudi to bo prišlo, vendar ne tako kmalu! Pred teboj je še pot, po kateri moraš hoditi. Če si zaključila svoje poslanstvo kot mati, si verjetno tudi že babica. Vedno imaš lahko cilj, zaradi katerega se ti splača živeti. Pomisli na ljudi, ki so hudo bolni, kaj vse bi dali za še nekaj mesecev življenja.
SREČNO!
Verjemi, NIHCE (mogoče slutita otroka in nekdanji prijatelj) ne ve, kaj je v meni.
Navzven živim tako, kot bi si 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}ljudi želelo.
Urejena dama z izbranim okusom.
Problem sem jaz. Moja pričakovanja. Želje. Cilji. NIČ si ne želim. Mogoče zato, ker bi si…bolj ali manj vse lahko privoščila.
Strah me je edino tega, da bom otroka zaznamovala da sta otroka samomorilke. Da bosta nosila to travmo…
Iz tvojega zapisa razberem, da si depresivna. Hudo. Potrebuješ strokovno pomoč. Nimaš veselja do življenja. Imaš morda travme iz otroštva, iz mladosti? Najbrž bi potrebovala kakšnega terapevta, ki ti bo pomagal vse to predelati.
Svetujem pa ti, da otrok ne obremenjuješ s svojo žalostjo, s tem, kar nosiš v sebi.
Sem pa sigurna, da obstajajo rešitve za tvoje težave.
Preveč si dama in premalo človek.
Preveč skrbiš za izgled in premalo zase.
Si videla severni sij?
Si bila na skrajni zahodni točki Francije
Si plesala v dežju
Si videla ledene skulpture v Peci
Se še spomniš kako diši sveže pokošena trava
vroč asfalt po dežju
Veš kakšen okus ima trobentica
si kdaj leže gledala zvezde sredi polja
kdaj si se nazadnje napila in zjokala?
1000000 razlogov za
vzami si jo.
Čim prej poišči pomoč. Ali pokliči brezplačni telefon ali se priduži molitvam v eni od verskih ustanov ali moli sama doma.
Ali poišči dobrega človeka in mu odpri svojo dušo.
Vse naredi, da ne boš naredila samomora.
Ker samomor za dolga leta prizadane tvoje bližnje, prizadane tvojo dušo, ki v drugi dimenziji zaradi tega neznosno trpi in ki še desetletja išče pot ozdravitve-
MISANK pošiljam ti brezpogojno ljubezen, ki naj zdravi temo v tvoji dusi iin biti ter jo spremeni v svetlobo in neskončno energijo.
Ma kaka ljubezen!
Potrebuješ sredstva, ki bodo delovala. Vrv, ki se ne pretrga. Tablete, ki učinkujejo. Garažo, ki dobro tesni, da ogljikov monoksid ne udie ven. Mednarodni vlak, ki se ne ustavlja. Okno, ki je dovolj visoko. Most, ki ima spodaj betonsko parkirišče ali dovolj plitvo reko. Pištolo, ki se ne zaskoči. Nož, ki je dovolj oster.
To potrebuješ!
Berem zapise po forumih ostalih…ki so si želeli smrti. Kako zelo različna je energija srečnih, polnih ljudi in tistim, ki so iz neznanega razloga prazni.
Obožujem sneg. Včeraj je padal kit da bi me ne vse življenje spravljal v evforijo.
Danes kava…popila sem jo kot da bi to ne bil ritual…hidila sem po pločniku…niti luži se nisem izognila…
Čarobno palčico za drobec življenjske energije si želim…ali bližino brzivlaka…
Ni slaba…
Nekdo je zapisal:
Ker samomor za dolga leta prizadane tvoje bližnje, prizadane tvojo dušo, ki v drugi dimenziji zaradi tega neznosno trpi in ki še desetletja išče pot …
——
To dvoje je edino, kar me bega. Otroka. Vso mojo vzgojo, ljubezen…vse jima bom uničila in kaj če res samomorilska duša ne najde miru in se bo agonija tozemeljskega bivanja nadaljevala tam nekje v večnosti???
Kaj je bilo prej?
Pred tem?
Preden si postala samo mama?
http://www.posvet.org/kontakt
v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Kopru, Idriji in Mariboru
Mark Henick o sebi in samomoru
https://www.youtube.com/watch?v=D1QoyTmeAYw
Ah, daj no. Pomisli na vse tiste, ki trpijo, ki so neozdravljivo bolni, ki so lačni, obupani, v zaporu, v bolnišnicah, ki jih čaka težka operacija, morda so pred izvršbo, so žrtve psihičnega, fizičnega, spolnega nasilja, so izgubili službo.. in še in še.
Srečno.
p.s. Obleci se v živahne barve, rahlo se pošminkaj, lepo se uredi, pusti črne cunje pri miru. Črnina je za na pogreb.
Forum je zaprt za komentiranje.