Želim umreti
Ojla , ni vse tako črno , kot mogoče zgleda ta trenutek. Res , da je zunaj tema , samo še nekaj uric in se bo na nebu ponovno pojavil sonček. Tako bo tudi pri tebi , samo obupati ni treba . Tudi tebi bo posijalo sonce, svetlo in žareče , tudi ti boš bil/a enkrat deležen/a te svetlobe in toplote. Vsakemu pride čas in tudi tebi bo , veliko sreče ti želim. Lp
Ne bit tako črnogled-a. Ja, veliko ljudi ima koga, v resnici so pa sami, tako kot jaz. Imam dva otroka, eden pride včasih, drugi zelo, zelo redko. Če me je sosed vprašal, kako to, da drugi otrok več ne hodi k meni, potem veš, da je res redko.
Tri dni že nisem nikogar videla, cele dneve sama, ampak si najdem zaposlitev, in se učim živeti sama. Sicer pa ima to tudi dobre strani.
Napiši kaj več o sebi, si m ali si ž, in koliko imaš let, se bomo lažje pogovarjali. Glavo pokonci in gremo dalje.
Smešni so mi odgovori, češ vsi smo sami.
Lejte, nismo! In ponavadi to govorite tisti, ki se greste lahko naslednji hip z nekom poseksat v posteljo! Kako si drznete potem govoriti, da “smo vsi osamljeni”?! Osamljenost ni to, da en teden zdržiš brez možička v postelji. Ampak to, da že 10, 20 let nikogar ni bilo v postelji in niti ne kaže, da kdaj bo.
Eni ljudje imajo to nesrečo, da za njih sonce nikoli ne posije. To je povsem realna možnost v življenju. Noben “saj bo” ne pomaga. Ne, lahko nikoli ne bo. In za koliko ljudi na svetu tudi zares nikoli ni! Če nimaš sreče, si pač nesrečen. Nič ne pomaga.
Pozdravljena,
tudi jaz sem sama in osamljena in bila na robu, pa čeprav vem, da je človek v bistvu vedno sam, zato glavo gor, kot je rekla ena duša že prej, takšnih nas je vedno več.Pa sem iskala in našla na tubu filmčke Segeja N.Lazarova prevedene v srbščino in sedaj mi je vsak dan bolje, saj tip fenomenalno razlaga vse živo.Preden obupaš, poskusi, mogoče pomaga tudi tebi.
Pa vse dobro, ti želim!
In sedaj se bodo našli mojstri ki ti bodo napisali “ja, vsak je svoje sreče kovač, naredi kaj, spremeni, da bo drugače” :D:D
Avtorica jaz te razumem, prav nikogar več ne obsojam na tem svetu, ker ima vsak svojo pot in vsaka je drugačna. In ne ne verjamem temu da je vsak svoje sreče kovač niti malo. Nekateri ljudje so celo življenje v dreku in jim življenje nonstop daje nove prepreke. Težko je to razumeti, poznala sem prijateljico, ki je celo življenje trpela, enkrat s strani staršev, drugič s strani moža, tretjič v šoli, na koncu je zbolela z neozdravljivo boleznijo in umrla.
Potem imam pa druge kolegice, ki mi stokajo kako so osamljene ko možeka ni par dni doma. Ja tako je to, življenje je neusmiljeno do nekaterih. Jaz sicer sem imela tudi kar nekaj težav v življenju, čeprav zadnja leta se počutim kar vredu, vem pa kaj pomeni biti na tleh.
V zadnjem času tudi pri meni mine po nekaj dni skupaj, da ne spregovorim z nikomer niti besede. Ampak nikdar nisem tako osamljena, kot sem bila vsa tista leta, ko sem se zbujala poleg nekoga, ki je sicer gledal v mojo smer, a me ni videl. Če mi je kdaj hudo, se spomnim na to in na vse razloge, zakaj je zdaj tako kot je.
ki te potrebujejo.
Boš videla koliko jih je. Samo stopi ven.
Domovi ostarelih, bolnica išče včasih prostovoljce, ki samo družbo delajo, otroci, ki potrebujejo pomoč, brezplačne številke za samopomoč….našla boš svoj prostor
Veš koliko lahko daš ljudem, koliko je prav tako osamljenih, potrebnih samo nasmeha..
Pojdi in našla boš množico
Zato pa pišeš bedarije, kot en psiho
[/quote]
da jih piše, jih tudi dela… drugim ljudem in potem se zraven smeje, ah ne sekiraj se, ne skrbi, vse bo vredu – in nikoli ni vredu, ker če nekomu narediš nekaj negativnega, nekaj kar ni ok, potem to ne more bit vredu nikoli.
In bolj to ponavlja – bolj je tisti, kateremu mu vse to počne, v skrbeh in težavah, stresu. Ampak on se še vedno sam sebi laže, da je vse vredu – pač lasten ego in lastne napake je zanj dobro da tudi z lažmi opraviči.
Vidiš, jaz imam pa drug problem – in sicer ne bi rada še umrla.
Pa me to leto tepe vse po vrsti…je šel mož k ljubici, prijatelji so mi obrnili hrbet…in recimo, da tudi jaz nisem videla smisla in se spraševala podobne bedastoče kot ti. Zatem je udarila huda zdravstvena diagnoza, prognoza dolgoročno slaba. In potem šele vidiš, da se je brezveze sekirat zaradi takih stvari, še posebej tistih, na katere veliko vpliva nimaš.
Delaj na sebi, nauči se živeti sama in biti zadovoljna sama s sabo…potem bodo tudi prišli dobri ljudje v tvoje življenje. Življenje je eno samo in lepo – morajo biti vzponi in padci. Vse bo še v redu, boš videla. Dokler si zdrava imaš vse niti v svojih rokah in vse možnosti, da bi tvoje življenje postalo čudovito.
Forum je zaprt za komentiranje.