zdrava soja in ribe iz konzerv??????
kolikor jaz vem, piše na konzervi rib od Delamarisa “brez konzervansov”. To pomeni vroče polnjenje pod vakumom (po moje) brez dodanih konzervansov. Celo moja zdravnica mi priporoča sardele v lastnem soku, lahko pa tudi v olju.
Če piše, da je brez konzervansov, potem moram verjeti, sicer res ne bi nič več jedli ali pili.
Ja hudič je s to “domačo” kupljeno hrano. Najbolj zaupam domačim jajcem, domačim žilavim piščancem, domači blitvi, domačem ohrovtu , domači hrani, s katero me zalaga moja mama in ki vse sama pridela na njivi.
Vse kar kupujem v trgovini prekontroliram, tako da pol ure berem etiketo, kaj vse vsebuje živilo (razni E-ji). Najbolj sem razočarana, ko celo na rženem kruhu piše, da vsebuje E-je. V takih primerih se odločim za hrano z najmanj E-ji. Žalostno.
O teh “E-jih” smo že spodaj imeli malo bolj obširno debato… Če dobro pomisliš, tudi hrana, ki jo pripravljaš doma iz čisto “naravnih” sestavin (že navadno biskvitno pecivo – jajca, moka, olje, sladkor) vsebuje dodatke: pecilni prašek alias natrijev hidrogen karbonat, vanilijev sladkor itd. itd. Pa ne premišljuješ o njihovi oporečnosti. Nekatere stvari so pač preprosto nujno potrebne, da se živilo ne pokvari že drugi dan, ko pride iz proizvodnje (mikrobiološko “pokvari” – samo zamislite se, kako vsi po policah iščemo tisti izdelek, ki ima najdaljši rok uporabe) ali pa preprosto zato, da ima nek izdelek tak izgled, ki je “všečen” kupcu (rahli keksi, pudingi prave konsistence…). In kot smo že napisale v spodnjem postu, ni vse tako hudo, kot se zdi (ravno zato zdaj veliko proizvajalcev raje napiše snov z imenom kot pa z E-oznako – tako kupca manj vznemiriš) – dokler hrano uživaš v zmernih količinah…
Kar se tiče domačih jajc in pišk in jabolk… Salmonela, ki je najbolj kritična kar se jajc in perutnine tiče, je lahko tako v domačih jajcih/piškah, kot v kupljenih. Za to ni nobene garancije. Če je kokoš okužena, je lahko na domačem “hofu” ali pa v valilnici. Pa tudi jabolka, ki jih dobiš iz večjih nasadov niso nujno manj škropljena kot domača (tu bi izvzela ekološke in deloma tudi integrirane kmetije) – ne bi verjela, kako gromozanske količine škropiva in pesticidov in in in… porabijo prav mali pridelovalci zelenjave in sadja (gromozanske glede na obdelovano površino in količino pridelka).
Tako, pa da se spet vrnemo k temi pogovora… Kar se rib tiče – premalo poznam. Ja, bi celo res rekla, da niso potrebni dodatni konzervansi (odvisno od tega, koliko aditivov je že v samem olju – po moje zelo malo, kot pravim, ne vem).
Kar se pa soje tiče, pa je večina soje (če ne celo že skoraj vsa), ki jo lahko kupimo, genetsko spremenjena (pri nas neke konkretne zakonodaje glede označevanja takih izdelkov še nimamo – je pa tudi s temi označevanji potrebno biti previden). Torej: gre za sojo, ki je genetsko tako spremenjena, da je odporna na določene herbicide (obstaja pa tudi soja – pridelujejo jo v manjših količinah – ki ima višjo vsebnost nenasičene oleinske kisline). Ker pa prav ta herbicid (RoundUp se imenuje originalno) uničuje vse rastline, bi poleg plevela uničil tudi sojo. Zato so soji pač “vgradili” gen, ki omogoča, da soja kljub uporabi herbicida preživi.
In za tiste, ki do tu še niso obupali… še malo podrobnosti. Glavna aktivna substanca tega herbicida (ki se prodaja tudi pod drugimi imeni) je glifosfat. Glifosfat je biološko razgradljiv in za človeka ni škodljiv (toksičen, strupen) – velja za okolju prijazen herbicid. Glifosfat zavira en za rastline (!!!) zelo pomemben encim, ki sodeluje pri sintezi aromatičnih aminokislin. Tako se te aminokisline ne morejo proizvajati, posledično se ne morejo proizvajati proteini, ki te aminokisline vsebujejo… Rastlina zaostane v rasti (rast je onemogočena) in čez nekaj dni odmre. Gen, ki pa je vstavljen “spremenjeni” soji pa izvira iz ene bakterijske vrste in ima naslednjo funcijo… Encim (ki ga ta gen kodira) lahko “zamenja” encim, ki ga herbicid zavira (hmmm… a je preveč nejasno?) – s tem je sinteza vseh aminokislin nemotena in rastlina brez težav raste in se razvija (po domače povedano: kurje jace je zamenjano z nojevim). Zelo veliko znanosti stoji za vsem…
Skratka: delat paniko zaradi gensko spremenjene soje se mi ne zdi primerno… Razlika med “normalno” in spremenjeno sojo je v enem samem proteinu. In ker so proteini tako večinoma sestavljeni iz istih aminokislin, močno dvomim, da lahko potrošnik to spremembo sploh opazi (se pravi: alergije bi v tem primeru izključila – kdor je alergičen na sestavine normalne soje, bo alergičen na sestavine spremenjene soje in obratno). Se pa da stvar medijsko zelo napihniti, če jo na neustrezen način predstaviš nekomu, ki se na te stvari ne spozna. Sicer pa: še vedno vztrajam pri tem, da so največji “krivci” za gensko spremenjene rastline prav kmetje sami, ki že stoletja veselo križajo rastline… to, kar je znanost dodala, je bolj pika na i.
No ja, da še jaz pritaknem piskrček:
Ob zelo prometni cesti v naši soseščini je pas zelenice. Ker je zraven blokovsko naselje, je ta zelenica pač edino stranišče za blokovske kužke. In lepega pomladnega dne vidim neko babico s košaro, kako na tej zelenici nabira regrat. Resnici na ljubo – regrat res čudovito raste (je dobro pognojen). Ker ga je imela polno košaro, dvomim, da ga je nabirala (samo) zase. Bolj verjetno se mi zdi, da si je z njim naslednji dan na tržnici malo izboljšala upokojenski standard.
Dober tek z jedmi, kupljenimi na tržnici!
Nedolgo nazaj sem nekaj malega prebrala o gensko spremenjenih
“rastlinah” in ugotovila, da imam o vsej zadevi napačno predstavo, ki sem si jo po tem nekoliko spremenila.
Gensko spremenjanje rastlin je med drugim pomembno tudi zaradi bolšega donosa pridelka, ker naredijo takšno rastlino, ki je odporna na določene škodljivce in jih ni treba špricati z raznimi strupi. Tako,da nisem čisto preprčana, da je gensko spreminjana hrana škodljiva (če sploh je) od hrane, ki je iz sestavin, ki so bile škropljene.
Škodljiva zna biti gensko spremenjena hrana zaradi tega, ker lahko na novo vzgojena rastlina proizvaja določene snovi, ki jih v originalni rastlini ne bi našli… Kot primer: si npr. alergičen na gluten (govorim na pamet in je samo primer – to dejansko menda ne obstaja) in veš, da je koruza brezglutensko živilo. Potem pa slučajno naletiš na gensko spremenjeno koruzo, ki pa vsebuje gluten (ga zaradi genske spremembe dodatno proizvaja), se lahko pojavi alergična reakcija. Ti seveda glutena (kot so te podučili zdravniki) v koruzi pod normalnimi pogoji ne bi pričakoval. To je potem potencialno škodljivo…
Drugo kar je, je to, da je potencialno (ne vem, če sicer vedno) mogoče, da na novo dodan gen “preskoči” iz ene rastline na drugo (preko transpozicije itd.). Torej bi potencialno rastlina, ki so ji dodali gen za odpornost na nek herbicid (kakor je to pri soji), lahko ta gen “prenesla” na plevel in ta herbicid ne bi več imel učinka, ker tega plevela več ne bi uničil… Ali pa da “preskoči” kak zgoraj opisan gen na druge rastline in ponovno pride do alergičnih reakcij tam, kjer jih ne bi pričakovali…
Ta teorija s “preskakovanjem” gena je sicer mogoča, ampak zelo malo verjetna, ker je že tako težko nek gen “uvesti” v novo dna in doseči, da se gen dejansko izraža v novem organizmu… Torej je možnost, da se to zgodi spontano, zelo zelo majhna.
Vidim, da sem opozorila na aktualno problematiko, mimo katere ne more nobeden od nas. Vsak dan se sprašujemo, kaj sploh zdravo je. Me veseli, da ste se oglasili s svojimi pojasnili in zahvaljujem se vsem skupaj.
Ta problem sem izpostavila, ker pač ne jem mesa – razen rib in potem mi vsi okrog težijo, kaj naj jem. Polemike zaradi gensko spremenjene hrane dvigajo veliko prahu, zato me je zanimalo vaše mnenje.
Imela pa bi le eno pripombo: živela sem na kmetiji, kmetje res križajo rastline med seboj, a NIKOLI proti naravi. Problem je pa to, da moraš kupovati semena in sadike take kot jih država predpiše. Zato me vedno znova razjezi, ko vsi pljuvajo po kmetih, v resnici pa pojma nimajo, kaj se dogaja!
Lep dan vam želim.
Že že… Se strinjam. Kmetje res nikoli ne križajo “proti naravi” (no, ja, tudi tu bi se dalo razpravljati, pa pustimo zdaj, ker trenutno nimam časa). Križajo pa nekontrolirano (no, vsaj so, stoletja in tisočletja dolgo). Poskus v laboratoriju je dokaj kontrolirana stvar. In če znanstvenik misli, da bo zadeva v naravi delala škodo, potem tak “križanec” nikoli ne zapusti meje laboratorija… no, naj ne bi…
Sicer pa mislim, da ni nihče pljuval po knmetih… In res je: ne vem, kaj se tam dogaja (sem pač mestna deklina). Hotela sem samo opozoriti na to, da se gensko spreminjanje “dogaja” že precej dolgo (križanje rastlin pač) in da ne bi smel biti noben bav-bav (vsaj ne v taki meri, kot to razni mediji podpihujejo).
Lp, mishika
Forum je zaprt za komentiranje.