zdrava (pre)hrana
No, opažam, da bi se v enem izmed spodnji postov kar hitro skregali (no, tako hudo menda ne bi bilo)… Pa dajmo to tu malo predebatirat.
Kaj vam torej pomeni zdrava prehrana? A je to res samo “doma” pridelana hrana, ali so vmes najde tudi kaj “industrijskega”? A spadajo zadeve kot so razne jušne kocke, začinke, ekstrakti, natrijev glutamat, želatina itd. tudi k zdravi hrani? Zakaj ne? Zakaj ja? Klobase (industrijsko pridelane), gensko manipuliran paradižnik, jabolka brez madeža… Kaj je bolj, kaj je manj zdravo?
Bi bila zelo vesela, če bi se oglasil tudi kdo iz živilske stroke in nekatere zadeve malo pojasnil (seveda ne kot reklamo, temveč dejstva).
In še ena zanimivost, ki sem jo enkrat “pobrala” na enem izmed predavanj… Bojda veliko več ljudi zboli (umre?) za rakom, ki ga je povzročila nepravilna prehrana, kot za rakom, ki so ga povzročili cigareti (ne, niti približno nisem zagovornica cigaret)… No, mene je to takrat šokiralo, ampak na moji prehrani se danes to nič ne pozna (jem vse po vrsti 🙂 ).
Pomojem bodo nekoc reklame, kjer veselo prelivajo kurja bedra z oljem (kvazi primernim za cvrtje) prepovedane oz. jim bo dodan dostavek – Minister za zdravstvo opozarja… 🙂 Malo sale.
Jaz sem iz svoje prehrane izlocila naslednje stvari (seveda ne v celoti – govorim le o tem, cemur se ponavadi skusam izogniti, ce hrano kuham oz. pripravljam sama):
predelana olja
margarino
maslo
sladkor
belo moko
v vecini tudi sadje
krompir
kupljeni pekovski izdelki in na splosno pripravljene kupljene jedi
svinjsko meso ter hrenovke, posebne klobase,..
Zivila, ki jih konzumiram, tako v vecjem delu obsegajo:
puranje, piscancje, konjsko meso, tunina, losos, ostale ribe, morski sadezi
mlecni izdelki z manj mascobe – skuta, navadni jogurt, LCA jogurt, mleko, sir, kisla smetana,
vsa zelenjava
ovseni, psenicni,… kosmici, kase, kot so ajdova, prosena, jecmenova,…, pira, soja,…
riz, testenine, skutini njoki (pripravim sama), navadni (kupljeni) njoki
jajca
umetna sladila – natreen
olivno, bucno olje
lesniki, orehi, mandlji in ostali orescki ter semenke
rzena, polnozrnata, sojina moka
kruh, ki ga specem sama
sadje – v azdnjem casu vedno manj (mi ne pase vec toliko kot vcasih), ce pa ze, pa so to v vecini jabolka, seveda pa sedaj tudi priahjajoce jagode, borovnice,…
Vem, da se bo nasel kdo, ki mi bo dal lekcijo glede natreena, ampak jaz ga pac uporabljam – seveda pa ne pretiravam oz. vedno bolj omejujem njegovo uporabo.
To seveda ne pomeni, da nikoli ne jem hrane, ki sem jo navedla na zacetku. Sicer pa sem se tako navadila na taksen nacin prehranjevanja, da mi sploh ni tezko, pravzaprav lahko recem, da pri tem uzivam. Tudi sladice delam na svoj “bolj zdrav” nacin. Izjema so seveda torte za rojstne dneve moje druzine (torta je vedno moja zadolzitev 🙂 )
Ne trdim, da je moj nacin “najbolj zdrav, primeren oz. karkoli ze”, ampak meni zelo ustreza – tako glede pocutja, kot tudi glede vzdrzevanja telesne teze.
LP
Moram reči, da tudi sam uporabljam tako rekoč identična živila, kot je napisala Staša in se prav tako izogibam podobnim zadevam (izogibam se tudi vsej ocvrti in hitro pripravljeni hrani). Sam se veliko bavim tudi s športom (tek+kolo) in mi takšne vrste prehrane zelo ustreza. Za razliko od Staše malo več ‘uporabljam’ sadje predvsem pred fizično aktivnostjo.
Stasa,bravo! Ze pozimi,ko sem brala vajino dopisovanje z Barb,sem si rekla:Vrazji dekleti! Koliko volje in energije vlozita za zdravo prehrano, zlasti se svojih otrok.
Sem starejsa,ampak volja do kuhanja me se ni minila.Vedno sem sledila nasvetom in navodilom za zdravo prehrano.Ne veste,koliko izrezanih raznih teorij imam se danes spravljenih v mapi. Primer:
Sestedeseta leta. Cel preplah,da Slovenci pojemo premalo mesa,zato se nezdravo prehranjujemo.Seveda tudi premalo sadja in zelenjave.
O hrenovkah sem prebrala primer otroka,ki je bil alergicen na mleko in mlecne izdelke.Ko je pojedel hrenovko,spet alergija.Zakljucek: v hrenovkah so vimena in zaradi mleka-alergija.Ze takrat sem se vprasala,ali je to res strokovno mnenje in ce imajo vimena iste sestavine kot mleko.Se danes ne vem in bi rada slisala mnenje pravega strokovnjaka.Nimam nic proti hrenovkam,mi gladko niso vsec.Najraje pojem rezino kraskega prsuta ali pa pecenega.Predelanih salam ne kupujem nikoli.Skuto imam strasno rada in ce bi kdo napisal,da ni zdrava,bi se ji tezko odrekla.
Hocem samo povedati,da so marsikdaj neki clanki kar tako in dvomim v njihovo trditev.Saj jih hitro prepoznas.
Verjamem pa tezi,da se najboljse paradiznikove, cloveku koristne snovi, razvijejo sele pri kuhanju. P. omake so poznali ze stari Rimljani.Verjamem tudi,da mi dober
domac surov paradiznik ne skoduje,ce ni raznih skropiv.
Cimvec skusam narediti sama po najnovejsih zdravstvenih raziskavah.Zelanjava in sadje ,brez tega bi tezko zivela.Mesa vcasih ne pojem po cel teden,pa nisem vege,le ne cutim potrebe po njem.Raje imam ribe,pa se te so zdaj vprasljive,ne toliko za starejse;skrbi me za otroke, nosecnice in vse mlajse zaradi toliksnega onesnazevanja. Kavo in caj pijem brez sladkorja in natreena,ker mi je vsec tako, ze od malega.Pecem peciva bolj zaradi drugih.Ne vem, zakaj vsak obisk pricakuje sladico!Delam rada sladice s sadjem.
Moj holesterol in sladkor OK. Nisem se hotela vkljuciti v debato o hrenovkah,ker sem zacutila skoraj prepir in negativno energijo.Vsak ima pravico imeti svoje mnenje. Stasa in ostali, lep vikend babi
Kot sem predvidevala, sem “svojo lekcijo” glede natreena tudi dočakala 🙂 Kaj je bolj zdravo – sladkor ali natreen – to je debata, v katero se ne mislim spuščati, saj je nemogoče zagovarjati le eno skrajnost. Toliko je namreč še drugih praktičnih dejavnikov, ki v vsakodnevni prehrani vplivajo na “povprečno oceno” zdravega prehranjevanja skozi neko daljše obdobje.
Sama menim takole:
– natreena ne uživam v velikih količinah (ne v kavi, ne v čaju, ampak le npr. v določenih sladicah, kar pa itak ne pripravljam vsak dan)
– ne uporabljam predelanih olj, hrane ne cvrem, nasičene maščobe imam na minimumu, glede na to, da sama pripravljam večino stvari (kruh, pudingi, omake, juhe,,,), katerim so v industrijski obliki dodani številni konzervansi ter barvila
– pojem ogromno zelenjave in esencialnih maščob, vitaminov in mineralov v obligi dodatka, antioksidantov……
– da sploh ne omenjam, da nikoli ne pijem alkohola, ne kadim, redno hodim na fitness, delam aerobne vaje…
Pa da se ne bom ponavljala – vse to sem napisala že zgoraj. Če potegnem sumo mojega prehranjevanja, sem prepričana, da mi količina zaužitega natreena ne bo škodila.
Mimogrede, Lucy, rjavi sladkor ni nič drugega kot navaden bel kristalni sladkor, obarvan z melaso, tako da vse te “strašanske” količine vitaminov in mineralov, ki bi jih naj vseboval, gotovo niso razlog, da bi bil bolj zdrav od belega in jih raje zaužijem v obliki kvalitetnega vitaminsko/mineralnega dodatka.
Lep pozdrav vsem, med drugim Babi (upam, da ne bom imela nočnih mor o hrenovkah 🙂 ), Barb (je torta uspela?), Oliverja ter vse ostale, ki berete.
Ne,nisem imela morastih sanj,le spomnila sem se,da bi morala se nekaj dodati.Ker imam druzino,seveda naredim marsikaj po njihovih zeljah.Govorila sem o sebi.Res pa je,da ob cvretju paniranih zrezkov in prazenem krompirju imam vedno slabo vest in se mi dozdeva,da svojcem hote skodujem.Tega se ne morem otresti in se mi zdi,da ta notranji stres skoduje bolj meni, kot hrana ostalim.Nedavno sem prebrala mnenje zdravnika,da je bolj skodljivo,ce se pred kosckom klobase sprasujes,ali bi jo pojedel ali ne,kot ce bi to z uzitkom pojedel.
Imam pa pregreho.Zelo rada pojem koscek temne grenke cokolade.Sicer pa pravijo,da ima cokolada nekaj dobrih lastnosti,ce ne pretiravas.
Lep pozdrav babi
vitamini kot DODATEK v tabletah pridejo v telo že “PREDELANI” in se presnovni sistem nič ne “matra”, ker se mu ni treba…če to uživanje traja dolgo časa, potem se sistem poleni in tudi vitaminov v surovem- nepredelanem stanju v obliki sadja in zelenjave ne izkoristi tako kot bi bilo potrebno…..zanima me, zakaj je potrebno uživati vitaminske tablete, dobro bi bilo, da se človek vedno vpraša zakaj bom počel to in to…ali ni druge možnosti….če uživamo mešano hrano ni bojazni, da bi nam primanjkovalo česar koli…..razen če imamo zdravstvene težave, npr. s presnovo….
Določeni vitamini (npr. A in E) se absorbirajo bolje, če so iz hrane.
Staša v svojem postu priporoča uživanje ogromnih količin zelenjave ter virov esencialnih maščob. (odlični naravni viri vit in min)
Dodatki mineralov in vitaminov pa so le dodatki, ki dopolnijo sodobno prehrano oskubljeno teh snovi (tudi ob pravilnem izboru). Poleg tega dejavniki kot so umazan zrak, umazana voda, sevanje itd močno povečujejo potrebo.
Številne študije kažejo, da iz hrane danes ni možno dobiti vseh vitaminov in mineralov v količinah, ki so potrebne za preprečevanje bolezni oziroma stanj, ki jih povzroči pomankanje. (ne govorim za celoto temveč posamezne, kateri pa je odvisno od posameznika in okolja)
Seveda pa je količina potrebna za preprečevanje oziroma minimum (RDA) veliko manjša od optimalne količine, ki omogoča optimalno delovanje organizma.
Da pa se telo navadi in poleni itd. je pa smešno.
LP
Gašper
Stasa,hej!
Oprosti,ker sem mislila,da si tudi ti mami kot Barb.Iz vajinega dopisovanja o “muffin”sem res mislila,da to pripravljas za otrocke.Ti so bili v bistvu med prvimi posti,ki sem jih brala.
Danes sem v Nedelu prebrala sestavek Jedec,ki… malo za tolazbo,da nimam tako slabe vesti.
Lep pozdrav in hvala za tvojega babi
Ne, jaz zaenkrat še nisem mami, imam pa malega nečaka, tako da se počasi privajam in učim 🙂
Glede temne čokolade (predvsem tiste z večjim deležem kakava) se tudi meni zdi, da je gotovo “bolj zdrava” kot navadna čokolada. Če vsebuje temna čokolada do 80% kakava, ima lahko dodan sladkor in hidrogenirana olja le v preostalih 20%procentih. (če jih sploh ima – natančne sestave ne poznam, razen vsebnost kakava, vendar sem prepričana, da je teh 20% to). Seveda je vprašanje, kako je s samimi maščobami v kakavu (glede na segrevanje), najbrž pa bi o tem znala kaj več povedati Barb.
Sicer pa te čokolade še nisem probala, jo pa glede okusa vsi hvalijo.
Ima kdo recept za pripravo domače čokolade iz kakava v prahu? Verjetno utopija 🙂
LP
Gašper, vaš odgovor mi pravi, da ste prehrambeni strokovnjak in prosim vas za vaše mnenje glede uživanja natreena. Sama ga ne uživam, izogibam se v največji možni meri tudi sladkorja. Moja prijateljica je sladkorna bolnica in ne more piti grenke kave, čaja, sladka si z natreenom. Prosim za nasvet, katero sladilo naj bi uporabljala namesto natreena, če je natreen tako zelo škodljiv? Hvala in lep pozdrav!
Kogar zanima več o sladilih in zna nemško (angleške verzije trenutno nisem imela časa iskati – lahko pa kakšno zadevo prevedm, če je želja), naj si pogleda na stran
.
Tam najdete pod “Zuckersüß und kalorienarm Genuss – tatsächlich ohne Reue?
Süßstoffe und Zuckeraustauschstoffe” precej dober, realen opis različnih sladil ter morebitne kritike…
Sicer pa je pri teh dodatkih tako: so pozitivne strani, najbrž tudi nekaj negativnih, a dokler zadeve uživamo v mejah normale naj ne bi bilo bojazni… Kar se tiče natreena in aspartama moje (pol)strokovno mnenje:
Natreen sestavljata ciklamat in saharin. Ciklamat sam je nekje 30x močnejše sladilo od navadnega sladkorja in ima relativno nizko “Tagesdosis” (količino, ki jo lahko “brez” pomisleka na dan zaužijemo – 11 mg na kg telesne teže). Obstajajo velike polemike glede njegove uporabe, v ZDA je prepovedan, ker mu je dokazana (sporno) kancerogenost. Saharin ima 500x večjo sladilno moč od sladkorja, njegova dnevna doza naj bi znašala le 3 mg na kg telesne teže. Saharin povzroča pri živalih (!) v prevelikih količinah nastanek tumorjev. Netreen je, kot vemo, obstojen na vročini, zato ga lahko uporabljamo za kuhanje in peko.
Aspartam je sladilo, ki je sestavljeno iz fenilalanina in aspartamske kisline (oboje aminokisline, ki jih najdemo v proteinski hrani). Njegova slaidna moč je 400x večja kot pri navadnem sladkorju. Dnevna doza znaša 40 mg na kg telesne teže. Ni primeren za kuhanje in peko (neobstojen na vročini). Aspartam zavira (!) nastanek kariesa (zato ga najdemo v orbitu, pez-bombonih itd.), vendar v dnevnih odmerkih ne preprečuje kariesa. Aspartam ni primeren za ljudi, ki trpijo za fenilketonurijo (genetska bolezen; tak človek ne more presnavljati fenilalanina).
No, vsak pa si bo oblikoval svoje mnenje… Jaz imam vsekakor še vedno raje navaden sladkor, kot kakršnakoli umetna sladila…
Bom dodala še nekaj iz škodljivih dodatkov:
Izredno škodljivi dodatki. Če je le mogoče, se jim povsem izognite.
E951-aspartam
Povzroča: glavobol (tudi zelo močan) in migrena, slabost, vrtoglavica, nespečnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, epileptični napadi, kožne poškodbe, izpuščaji, napadi tesnobe, bolečine v mišicah in sklepih, neobčutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualni krči (tudi izven cikla), izguba sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali sprememba okusa, simptomi podobni tistim pri srčnem napadu, astma, stiskanje v prsih. Kronične posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare.
E952-ciklamat
Povzroča migrene, je potencialno rakotvoren, povzročil raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.
E954-saharin
Potencialno rakotvoren. Povzročil raka pri poskusnih živalih.
Draga Mishika!
Kupila sem škatlo Diabetičnega sladkorja od Matika. Na njej piše:” Primerno za diabetike. Sladilo na osnovi sorbitola in saharina.
Bogat naravni vir sorbitola so zelenjava, sadje in gobe. Z odličnimi prehranskimi lastnostmi predstavlja sorbitol esencialni dodatek – aditiv v prehrani človeka. V primerjavi z običajnimi sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza) se zelo počasi absorbira. Je zobem prijazen in ima majhno energijsko vrednost. Primeren je za običajno sladkanje pri kuhi in peki, je enako sladek kot običajen sladkor; skupaj s sredstvom za želiranje in svežim sadjem je odličen za pripravo domače marmelade; sadne deserte npr. kompot predhodno ohladite in nato sladkajte z diabetičnim sladkorjem.
Sestava: sorbitol 98,3% (E 420), saharin 0,11% (E 954)
Prekomerno uživanje (več kot 50 g dnevno) ima lahko odvajalni učinek.”
Sedaj me pa zanima sledeče: ali je sorbitol tudi rakotvoren; če ni, ali se ga lahko uporablja za sladkanje kave, čaja, kajti pri kompotu recimo, pravi navodilo, da ga je treba predhodno ohladiti? Kako navaja tvoj vir?
Če ti je kaj znano o sorbitolu, se priporočam za odgovor. Hvala. Lep pozdrav!
Lep pozdrav,
Upam da bo to kaj pomagalo… Prvo kot prvo: sorbitol ni rakotvoren (je neoporečen in spada med t.i. GRAS-snovi = generally recognised as safe) – vsaj nikjer ni bilo tega zaslediti. Res pa je, da deluje v takih odmerkih (50 g na dan) kot odvajalo, sicer pa lahko povzroča tudi napenjanje, krče ali bolečine v želodcu itd., še posebej pri osebah, ki ne morejo presnavljati sorbitola. Sorbitol se načeloma počasi resorbira in delno ne presnavlja, tako da pride v črevesje v nespremenjeni obliki in tam veže vodo, kar povzroča vse zgoraj naštete težave.
Sorbitol pridelujejo iz koruznega škroba (lahko tudi iz krompirjevega). Glede na to, da izhaja iz koruze, obstaja velika verjetnost, da je bila ta koruza gensko spremenjena, zato bi morda nekateri imeli pomisleke (sama jih nimam, ker izhajam iz te “stroke” in vsaj malo poznam ozadje…).
Kalorična vrednost je lede na nekatere vire enaka kot pri navadnem sladkorju (t.j. ca. 4 kcal/g), nekateri viri navajo, da je manjša (2.6 kcal/g). Sladilna moč je manjša kot pri sladkorju (nekje 50-60% sladilne moči navadnega sladkorja).
Sorbit je odporen na vročino (ne vem sicer zakaj opozorilo glede kompota), se pravi ga lahko uporabljamo pri peki in kuhanju. Pri višjih temperaturah tudi ne pride do t.i. Maillard-reakcije (“karameliziranja”), zato je sorbitol posebej priljubljen pri peki keksov, ki tako ohranijo “svež” videz (ne dobijo značilne rjave barve).
A bo dovolj? Očitno se nisi tako slabo odločila :).
Forum je zaprt za komentiranje.