Zaželeno/zaželjeno
Prav je oboje, jaz pa uporabljam samo zaželen. Utemeljitev:
obstajata dve skupini glagolov, ki imata v sedanjiku tematski vokal -i-:
nos-I-ti – nos-I-m
vid-E-ti – vid-I-m
V prvi skupini prihaja v pasivnem participu perfekta do jotacije: noŠen,
v drugi skupiti pa ne: viden.
Zažel-E-ti – zažel-I-im spada v drugo skupino, zato je prav zažeLen.
Zaradi nepravilne uporabe so sprejeli v knjižni jezik tudi prvo obliko.
Če pogledaš v SP in vtipkaš zaželjen, te ta napoti k zaželen, ki je boljša varianta.
Ja, sem 🙂
Jotacija: soglasniška sprememba, kjer glas j (oz. jota) deluje na soglasnik pred njim, oz. se z njim zlije v enega. Sprememba se zgodi že v praslovanščini:
*duhja gre v duša
* nosja V noša
Palatalizacije pa povročajo sprednji samoglasnik (v psl. so to i, jer, jat (ě), e in nosnik ę. V praslovanščini so bile 3 palatalizacije mehkonebnikov:
(x je nezveneči h)
I. PALATALIZACIJA
k, g, x + e, i, ě, 6, ę > č, dž (>ž), š
Palatalizacija je splošnoslovanska in ne pozna izjem. Ima enake rezultate kot jotacija. Je regresivna (deluje na soglasnik pred njim).
Primer: * v6lk5 (6 = jer, 5 = jor) > vokativ: v6lče
* vrag5 > vraže
* dux5 > duše
Od tod tudi slovenski “oče”
Pojavlja se tudi v korenu besede:
miš je nastal iz myš, ta iz myx6.
II. PALATALIZACIJA
Ta palatalizacija ni enaka na vsem slovanskem ozemlju:
k, g, x + ě, i (ki sta nastala iz diftongov ai, oi) > c, dz (> z), ś
Tu pride do razlike v razvoju glasu ś:
– na vzhodu in jugu iz njega nastane sičnik s
– v zahodnoslovanskih jezikih pa iz njega nastane š
Primeri: – k : c
stcsl. cěna, prim. lit. kaina
stcsl. v6lk5 > nom. pl. v6lci
– g : dz
stcsl. noga > lok. sg. nodzě
stcsl. vrag5 > nom. pl.vradzi
– x : ś (s, š)
č. střecha > lok.sg. střeše
č. Čech > Češi
prim. hr. Čeh > Česi
Ta palatalizacija ima še eno posebnost:
Skupine kv, gv, (xv) so tudi podlegle drugi palatalizaciji, vendar samo na vzhodu in jugu, na zahodu so ostale nespremenjene:
Primeri: stcsl. cvět (stcsl. je tudi južnoslovanski j.), rus. cvet, hr. cvijet, sln. cvet
češ. květ, pol. kwiat, slov. kvet, gluž. kwět
stcsl. dzvězda, rus. zvezda, ukr. zvizda, brus. zvjazda, blg. zvezda,
mak. zvezda, sln. zvezda, hr. zvijezda
češ. hvězda, slov. hviezda, gluž. hwězda, dluž. gwězda, pol. gwiazda
Od tod tudi noga – na nozi v hrvaščini 🙂
V slovenščini se je ta palatalizacija ohranila tudi v besedi otroci, otrocih (drugje je v sklanjatvah izginila).
III. PALATALIZACIJA
Ta palatalizacija ima enake rezultate kot druga palatalizacija, bila pa je manj dosledna. Ta palatalizacija je progresivna, prvi dve pa sta regresivni.
6, i, ę + k, g, x > c, dz (> z), ś
stcsl. st6dza (prim. lat. stiga), sln. steza
v6x5 > sln. ves, češ. všechen
*atikos > *ot6k5 > *ot6c6
Pri besedi knjižni bi rekla, da gre za 1. palatalizacijo,
da je ž nastal pred polglasnikom (jerom), ta pa je nato izginil,
ohranil pa se je v nedoločnih oblikah: knjižen, ročen, nožen (čeprav te oblike danes uporabljamo le v določni obliki).
Upam, da ni preveč.
Tip je ona 🙂
Praslovanščina je imela tele samoglasnike:
dolgi: a, ě (jat, izgovarjal se je nekak kot “je”), i, y (jeri, trdi i), u, sprednji nosnik ę in zadnji nosnik o(n) – zanj nimam primernega znaka tu.
kratka: e in o
polglasnika: sprednji – jer (jaz sem ga označevala s 6, ker se podobno zapisuje), zadnji – jor (zapisovala sem ga s 5.
Palatalizacijo povročajo sprednji samoglasniki: ě,i,e,6,ę
Razlika med lupiti in lupit je podobna kot pri tem primeru: http://med.over.net/forum5/read.php?125,5593551.
Pri mizi je pa treba upoštevati pare predlogov: skupaj vežemo ustrezne predložne pare. Če je nekaj na mizi, bo padlo z nje, če je nekaj v prostoru, bo priletelo iz njega. Torej: na + z/s, v + iz, nad + pod itd.
O kakovostnih in vrstnih pridevnikih ter zapisih določne in nedoločne oblike kakovostnega pridevnika oz. vrstnega pridevnika smo že kar nekaj razglabljali na forumu, poišči z iskalnikom, nato pa raje postavi konkretno vprašanje oz. navedi konkretni primer, če boš še v dvomu.
Prislov in pridevnik sta dve besedni vrsti. Povsem poenostavljeno: po prislovu se vprašamo kako: Kako pišem? Lepo pišeš, lepo ti gre; po pridevniku pa se vprašamo z različnimi vprašalnicami, glede na to, za kateri pridevnik gre: kakšen čaj bi rad, toplega ali vročega; kateri si bil – prvi, koliko nas gre na izlet …