Zavidam ljudem z energijo

Najbolj zavidam ljudem, ki prekipevajo od energije od jutra do večera. Tako rada bi jim bila podobna in postorila še to in ono, imela čas zase in hobije, pa ne zmorem. Obveznosti me utrudijo, kljub temu da zdravstvenij težav nimam in previsoke teže tudi ne, jem zdravo. Od nekdaj sem takšna: tudi pri rosnih dvajsetih in brez otrok nisem bila sposobna po šoli in delu v trgovini še recimo teči, športati, bolele so me noge. Zdaj imam otroka in me to prisili v bolj aktivni način življenja, ampak zvečer pa recimo nimam energije, da bi denimo počela kaj za dušo. Mislim, da bom ostala kar pri enem otroku, ravno zaradi energije. Od nekdaj sem taka, pa se nimam za leno, samo hitro se utrudim.

Še kdo tak?

Jaz tudi – sem totalno pasivna, ali reaktivna. Pomoje je malo okolje, malo v glavi, malo motivaciji – rešitve (še) nimam. Je pa tudi eno grdo dejstvo, da imajo vsi eno omejeno količino energije, tako fizične kot psihične. Realno gledano: nihče nima energije in tudi časa vse sam narediti. Ena, ki 8h sedi v službi, ki je umirjena in rutinska, pride na od tašče skuhano kosilo domov, zadolži otroke za pospravljanje, ima čas in energijo iti na 1h jogging in 1h kavico s prijateljicami. Dan ima samo 24h: zjutraj je takoj 2h za zajtrk, higieno, da se pripraviš + 9h za priti in oditi iz naporne službe, večerja za skuhati, pojesti in pomiti takoj 2h, če ni samo mikrovalovka in pomivalec, še malo perilo prati/obesiti/zložiti takoj 1h, pa še 1h za vse malenkosti npr. WC, smeti odnesti – ob 8h spanja smo že na 23h tekom normalnega delavnika. Če si za vse sam je zelo naporno živeti, če imaš še nesrečo, da ti kdo nagaja (in ne mislim na otroke – ti so edini, ki imajo prirojeno dovolilnico). Grozno.

Zato pa je takšna teža besed dom in družina, drugače bi bili samo opeka in folk.

Nisi edina. Tudi multitasking ni vedno rešitev, ker na dveh stolih se hkrati ne da sedeti. Npr. (Če je dovolj star) Lahko klepetaš z otrokom kaj je v šoli počel, medtem ko skupaj zlagata perilo, dokler ni samo obremenjevanje otroka in prelaganje tvojih dolžnosti nanjo/nanj. Mogoče lahko poskusiš s kakšnim seznamom za en teden, kaj ti največ časa in energije po nepotrebnem vzame npr. Da kuhaš samo ob nedeljah za cel teden, čez delavnik pa mikrovalovna, zelo se pozna, če imaš več košev za perilo in ločuješ po barvi sproti, poslušaš radio med kuhanjem in vožnjo, se ustaviš na poti domov v trgovini ali pa medtem ko je otrok v glasbeni šoli – te minute se tako hitro naberejo, in nihče ti ne pove.

Kar se tega ali bi še enega otroka – edinčkom nič ne fali, z dvema pa je pogosto trojno delo, ne samo dvojno. Če že zdaj nimaš časa in energije “za svojo dušo” – verjemi, da ga bo z dvema še veliko manj.

Vsakem primeru veliko sreče in kakovostno preživetega prostega časa.

Stara sem 48 let in prekipevam od energije. Vsak dan imam izpolnjen od jutra do večera, toliko stvari se mi podi po glavi, da jih uresničim (in jih), skratka sama sebi se čudim od kod mi ta energije. Je pa res, moj otrok je odrasel in na svojem, nisem redno zaposlena, delam po nekaj mesecev, privarčujem, in sem potem nekaj mesecev na off s službo. Imam velik vrt, imam nekaj živali, obožujem pohajkovanje in veliko hodim okoli, tudi po nekaj tednov me ni, skratka imam tak način življenja, ki me očitno napolnjuje z energijo. Pri 30 ali 40 nisem imela te energije, sem pa imela drugačen način življenja (nedorasel otrok, služba, običajno življenje večine).

Ne zavidam ti, da si padla na videz. Dolgoročno nihče ne more letat od jutra do večera in delat preko svojih meja, ki jih prav vsak ima. Je lahko določen čas, ki zahteva več. Sicer je treba iskati zmernost v vsem. Odvisno je tudi od vrednot. V določenih krogih je sila pomembno, da daš vse od sebe in ne misliš, kam to vodi. Eni nasedejo in sledijo. Drugi se vključijo le pri opaznih aktivnostih, torej blefirajo. Zmernost. Vsako pretiravanje vodi v izgorelost ali katero drugo bolezen. Telo vedno opozori. Vprašanje, koliko znamo razbirati njegove znake, koliko ga poslušamo, koliko poslušamo svoja čustva, ali je bolj bistveno zadostiti nekim predstavam.

Avtorica, te popolnoma razumem. Je pa res nekaj. Nismo vsi isti. Nekateri imajo več energije, drugi manj. Tako to je. Tako da s tabo ni v bistvu nič narobe. Imam sodelavko, ki ima višek energije. Je hitra, eksplozivna, …in kar ne ve, kaj bi sama s sabo. Težko se umiri. Tako to je. Eni imamo pač manj energije, eni očitno preveč.

Za začetek si postavi realne cilje. Nato ugotovi kakšen tip si, kdaj imaš vrhunce…osebno sem nočno, jutranji. Zato rad zgodaj vstanem in po potrebi si privoščim sredi dneva dremež. Ugotovi ali te kdo izčrpava. Ter ali imaš kakšne osebne stimulanse, moj je glasba.

Jaz tudi. Pač sprejmem, da Triglav, tek ali fitnes ni zame in si postavim prioritete.