Zaščita in premišljena prenova brezkoridornih šol Emila Navinška
Spoštovani,
Emil Navinšek je zasnoval kar nekaj brezkoridornih šol po Sloveniji, ki danes veljajo za izjemen del naše arhitekturne, kulturne in družbene zapuščine. Te stavbe niso bile le običajne učilnice, ampak so predstavljale izraz tistega časa – tako pedagoških kot tudi arhitekturnih novosti. Njihova postavitev je sledila idejam, ki so si prizadevale za boljši izkoristek svetlobe, povezovanje učilnic in predvsem za ustvarjanje prijetnega okolja, kjer so lahko šolarji in učitelji dejansko dobro delali. Pa veste, o njihovi pomembnosti se še vedno premalo govori. Veliko teh šol še vedno ni zaščitenih kot spomeniki kulture, kar je precej nenavadno. Prenove, ki jih ne izvajajo strokovnjaki, pogosto odpravijo značilne arhitekturne podrobnosti, s tem pa kar malo izbrišejo tudi identiteto teh prostorov – in tako izgubimo del naše skupne zgodovine.
Zakaj bi bilo torej smiselno, da zaščitimo te šole? Naj poskusim našteti:
– Arhitekturna vrednost. Gre za redke primere inovativne šolske arhitekture, ki jo pri nas ne srečamo pogosto.
– Kulturna dediščina. Ti prostori niso zgolj funkcionalni objekti, ampak so tam odraščale generacije, kar nosi močan simbolni pomen.
– Pedagoške inovacije. Zasnova šol je neposredno povezana z naprednimi, takrat sodobnimi idejami o izobraževanju.
– Identiteta skupnosti. Ohranjanje teh stavb krepi lokalno zgodovino in občutek pripadnosti krajevni skupnosti.
Pomembno je, da ob prenovah ali postavitvi dodatnih objektov, na primer telovadnic, upoštevamo izvirno arhitekturo. Recimo, v Velenju so za obdobje 2025–2028 že načrtovali gradnjo nove telovadnice ob OŠ Gustava Šiliha. Kje pa je izziv? V tem, da bi takšne prenove prilagodili obstoječi arhitekturi, jo dopolnili in ne prekrili ali celo uničili. To pomeni izbiro podobnih materialov, skrbno oblikovno usklajenost in premišljeno umestitev novega objekta, da se obdrži celovitost Navinškovega dela.
Predlagam, da skupaj premislimo o konkretnih korakih:
– Občinam in šolskim odborom predlagajmo, naj pri vseh prenovah sodelujejo strokovnjaki za arhitekturo in kulturno dediščino.
– Opozorimo jih, da lahko nove gradnje načrtujejo tako, da se stilno sovpadajo z obstoječimi šolami.
– Organizirajmo peticijo, ki bi zahtevala boljšo zaščito in premišljene prenove teh šol.
– Širšo javnost obveščajmo z razstavami, objavami in prireditvami o pomenu teh stavb.
Veste, ali je kdo med vami že bil vključen v podobne pobude? Imate morda stik z občino, arhitekti ali ZVKDS? Vsak nasvet in predlog z veseljem sprejmem.
Hvala, ker ste si vzeli čas za to – verjamem, da lahko skupaj zagotovimo, da ta dragocen del slovenske arhitekture in kulture ne bo kar izginil ob nujnih prenovah.
Lep pozdrav,
Sem pogledala seznam njegovih sol. Projektiral je mojo gimnazijo (1936), 20 let kasneje (1957) pa se mojo osnovno solo. In res, ce spregledam fasado in sistem odpiranja oken, sta obe soli narejeni s presenetljivo podobnim tlorisom, vhodom, centralno avlo in stopnicami na drugi strani avle, Vsi prostori so razporejeni vzdolz dveh paralelnih robov centralne avle. Razredi so vecinoma obrnjeni proti jugu, nekaj razredov in prostori uciteljev pa na sever. Se celo garderobe so si podobne in ob istih stenah, le da so bile v osnovni soli obrnjene protim avli, v gimnaziji pa znotraj razreda. Kako nisem opazila podobnosti ze prej?
Ravno sem zasledil tole temo je kar zanimiva moram priznate kot arhitekt vidm potencjalj za zaščito zakaj imajo velike avle nobenih hodnikov naravno prezrečevanje veliko stopnišče pa še lepe so res da so tudi slabosti premalo učilnic prostorov za šolo ampak ce še ali ne strinjate jst sem zato dsa se vse zaščitijo kaj pa vi tkoda sem z avtorjem
Forum je zaprt za komentiranje.