Zapravljanje na potovanjih
ojla,
Vidim, da sem s to temo kar zadel 🙂
Se strinjam z vecino, da denar ne odloca o “kvaliteti” dozivetja potovanja in vtisov in spominov.
Ne da me moti… ampak ne razumem pa tistih, ki bi si na potovanju RADI nekaj ogledali, privoscili, doziveli… ampak to ne storijo, ker na potovanju “sparajo”.
Torej ZELJO imajo, pa tudi DENAR bi se dali stisniti, pa je vse dostikrat na “svojevrsten nacin zatrto”.
To je tisto, kar ne razumem, in takih verjetno niti ni tako malo.
Lp
Andrej
Mimogrede: za vikend grem na dvodnevno turo po juznobohinjskih gorah – od Soriske planine do Bogatinskega sedla s spanjem v sotoru na skoraj 2000m. Cisto preprosto, robinzonsko, skoraj zastonj, ampak zame bo vseeno “orgazmicno” dozivetje, pravi delirij…
Sem malo prebiral to temo in mislil tudi sam nekaj napisat, pa sem ugotovil, da je Ancka ze napisala vse kar sem mislil tudi jaz povedat.
Sem student in nimam tok velik denarja da bi ga razmetaval. To upostevam ze pri izbiri poti. Raje nekam na vzhod kot nekam na zahod. Na vzhodu si vsak dan lahko privoscim kosilo ali vecerjo v restavraciji, na zahodu bi si najverjetne v trgovini kupoval kruh in tune v konzervi (tudi to sem ze pocel, pa se clovek navelica vsak dan isto jest…).
Pri prenociscih nisem izbircen, ker vem da bom tam samo spal (zvecer prisel in zjutraj odsel) in mi je zato popolnoma vseeno koliko zvezdic ima hotel, ker sem sel na potovanje zaradi ljudi, dezele, hrane…, ne pa zaradi jacuzzija, savne ali cesa podobnega.
Verjamem, da se bo moj nacin potovanj spremenil, ce/ko bom imel vec denarja, zanekrat pa mi tak varcen nacin ustreza
Ne razumem pa ljudi, ki odpotujejo nekam dalec ven iz Evrope, potem pa v celem tednu ne zapustijo svojega tiptop hotela. Kaj imajo od tega????
Mislim, da je glavna razlika pri zapravljanju v konceptu potovanja! Brez zlonamernosti obstojata dve vrsti obiskovalcev tujine – turisti in popotniki.
Turisti so tisti, ki jim delo in način življenja ne dopuščajo daljših dopustov. Ti si želijo predvsem dopusta in počitka. Če pa se odločijo za potovanje, pa zahtevajo zgoščeno konzumiranje obiskane dežele in do konca izrabljen čas in kratek čas transporta (prevoza). Iz tega dopusta si želijo iztisniti tisto najboljše in jim za to tudi denarja ni škoda.
Popotniki, pa imaji ponavadi več časa, za itinerar se sami odločijo in sami pripravijo, kaj si bodo ogledali. Torej zapravijo veliko več tistega časa, ki ga turistom ni treba, saj jim to organizacijo pripravi in zaračuna agencija in vodič.
Ker pa je življenje ponavadi takšno, da tisti, ki imajo denar – nimajo časa, tisti, ki pa imajo čas – nimajo denarja, popotnikom ponavadi tenka prede in zapravljajo denar za tisto najnujnejše, ki jim še omogoča dosego cilja – izkustveno doživeti obiskano deželo.
Še najlepše je, če znaš biti popotnik in imaš še denar! Takrat so užitki nepopisni!
Kaj je bolje in kaj je lepše, pa presodite sami!
Zelo pametno, jasno in dokončno si povedal!
Bojanv ti pa prosim ne stresaj neumnosti, kot je “Na hvalisanje okrog koktajlov in klimatiziranih avtobusov z vodiči in zaničevanje tistih, ki “nič ne doživijo in se le tolažijo brez denarja” sem odgovoril, da nekateri pač nič ne dajo na vse to, kar Ciklami nekaj pomeni.” Če boš še enkrat prebral kaj sem napisala, boš videl, da si popolnoma zgrešil bistvo. Hvala za opis poti, ki me niti ni zanimal. Prav tako me nezanima, da potuješ sam, otroci z ženo in VARUŠKO pa capljajo za tabo. Morda bi se moral bolj družiti z družino, brez varuške, bi bil morda manj zagrenjen.
Pa lep pozdrav vsem!
Tako kot ti, pričakujem od popotnikov predvsem širino duha, pa se najdejo med njimi tipični Slovenčki, ki bi prodajali svoj recept in koncept življenja širnemu svetu! Poglavitno pozitivno dejstvo je, da se Slovenci odpravijo v svet, pogledajo preko plank in se vrnejo z vsaj malo širšim in tolerantnejšim duhom, pa če to počno po turistično ali popotniško!
Glede na to kakšni naj bi bili popotniki, bom napisal resnični dogodek:
– Že kar nekaj časa nazaj smo delali intervju z 14. Dalajlamo v Dharamsali. Pred nami je bila belgijska TV. Med predstavitvijo vprašanj Nj. Visokosti, je mimogrede eden od belgijskih novinarjev Visokosti postavil tole vprašanje: “Your Hollynes, what is the meaning of a life?!
Prisrčno se je nasmehnil in odgovoril: “To be happy!”
Pustimo torej ljudi biti srečne na njihov način in ne vsiljujmo jim svojega!
OKUSI SO RAZLIČNI, O NJIH SE NI VREDNO PREPIRATI! (de gustibus non est disputandum) ( ibit.)
Pozdravljeni,
najprej me zmoti, da pri vsaki temi na tem “popotniškem” forumu brez razloga eni žalijo druge in jim skoraj vsiljujejo mnenje. ker se pri tem drugi počuti osebno ogrožen napade nazaj in imamo namesto strpnih in koristnih mnenj samo obmetavanja in egoistična nakladanja. Kje je duhovitost? Kje je domišlija? Kje je vsaj tista normalna kultura dialoga?
kar pa me najbolj preseneti, je to da to prihaja iz ust t.i. popotnikov!!! Ljudi, ki potujejo si predstavljam kot strpne, razgledane, odprte in vljudne.
A ni ravno potovanje dogodek, ki ti daje širino, kjer spoznavaš drugačnost in kjer na koncu spoznaš da smo vsi enaki, pa čeprav so eni črni, eni beli, eni bogati, drugi revni, eni veseli, drugi zateženi …
Ampak vsi si želimo isto, da bi uživali, bili srečni pod istim soncem. Zakaj torej se ne učimo od drugih, ki jim naredi veselje nekaj drugega kot nam, kateri so srečni zaradi nečesa kar nam predstavlja nekaj nedojemljivega?
berem tuje popotniške forume in na večini ne najdem takih nestrpnih dialogov, z posameznimi izjemami. Ampak tukaj se pa to ponavlja in ponavlja…
in potem se še vprašam ali je res v naši lepi deželici nekaj gnilega, da vsak gleda svoj vrtiček in sosed sosedu želi slabo. že v naših pregovorih vse kaže na to.
Nisem strokovnjak za psihologijo, samo dozdeva se mi da je to kar res. Tudi raziskave kažejo na to;
(raziskava “Human values and beliefs” , kaže da smo se Slovenci med 42 narodi zelo slabo odrezali. Citiram; smo med najbolj nezaupljivimi, nezadovoljnimi, žalostnimi, nemirnimi, zaskrbljenimi, previsnimi, zmaterializiranimi, vraževernimi, depresivnimi, nestrpnimi in netolerantnimi narodi! žal! tudi strokovnjaki (Leskošek in Trstenjak) govorijo ozatohli zaprtosti, ozkosti srca in duha.
To opažam, ko grem v tujino in se potem zopet vrnem domov. Dajmo se potrudit vsi skupaj in razmišljajmo bolj pozitivno in odprto za vse nazore. Bo nam vsem lepše!
Zdravo…
Je mogoce kdo zadnjic gledal oddajo Preverjeno??? Je mogoce kdo poslusal nasega znanega popotnika Serugo???? Ce bi ga znala citirat, bi ga, vendar bom ponovila samo bistveno… :
Zakaj, za bozjo voljo, hodite na totalno drug konec sveta, in se pritozujete nad hoteli, hrano,… Ce vam ne ustreza menjava okolja, ostanite doma, oziroma pojdite v toplice… Tisti pa, ki nam odgovarja spoznavanje novih krajev in PREDVSEM novih ljudi in kultur, obiskujemo najbolj oddaljene kraje in nam je bore vseeno, v kaksnem hotelu bomo prespali… Najbolj bomo stopili v stik z domacini prav v primeru, da bomo spali v taksnih posteljah kot spijo oni, jedli tako hrano kot jo jedo oni in plesali na tako glasbo, kakrsno poslusajo oni…
Kar pa se tice zapravljanja, pa lahko recem, da je pac “njihova” hrana, “njihove” postelje in “njihova” glasba v vecini meni interesantnih drzav, cenejsa kot v Sloveniji… In ce pac placas za nocitev v preprosti sobi 300 sit, se ne pomeni za si revez oziroma “gorenjec”…
Zapravljanje in uzivanje ter spoznavanje pravega bistva obiskane drzave pa je itak odvisno od vsakega posameznika, samo mislim, da domov nosimo vecinoma vsi iste stvari; velike malenkosti, ki nam bodo ostale do konca zivljenja – V SRCU…… In kar bomo imeli v srcu, se prav nic ne bo poznalo v denarnici…
LP, Martina
Ljudje potujejo iz zelo različnih razlogov, eni zato, da spremenijo okolje manj ali bolj drastično, eni, da preprosto uidejo vsakdanjiku doma in uberejo drug ritem (tuja dežela te k temu uspešno sili), eni, da se zavejo, da niso sami na tem svetu in da jim ne gre tako slabo, kot radi včasih pojamrajo, eni ker imajo dober občutek, da so oddaljeni od problemov doma, eni ker pač imajo veliko denarja in se je potrebno pohvaliti kje si vse bil in kako je bilo drago, eni, ker jih privlači zliti se s tujimi kulturami in običaji in ker se resnično zavedajo da imamo vsi isto domovanje, eno in edino mati zemljo.
Tudi z zapravljanjem na potovanju je podobno, vsak po svoje takšni pač smo.
Jaz osebno si še pred potovanjem izberem kaj ne smem spustiti in si določim koliko denerja bom zapravila. Ponavadi si to zastavim kot projekt in si malo prišparam do potovanja. Obvezno mora biti dovolj za galerije,muzeje,oglede znamenitosti, za pojesti kakšno narodno jed, doživeti ravno pravo razmerje med predvidenim in nepredvidenim in seveda obvezno še mora ostati kaj za kakšne suvenirje in če se kaj zalomi. Iz vsakega potovanja pridem suha kot poper, vendar polna globokih vtisov, včasih kar malo poduhovljena, vendar že z mislijo na to kam obvezno moram naslednjič in vse spet znova….
>Bolje s biciklom na potovanje, kot z marcedesom v službo.
Forum je zaprt za komentiranje.