Zapravljanje na potovanjih
Pozdravljeni.
Ob branju nekaterih prispevkov o stroskih potovanj in zapravljanju na potovanjih, ki se pojavijo na forumih, se mi vcasih pojavi obcutek kot da nekateri prav tekmujejo sami s sabo in drugimi, da na potovanju cim manj zapravijo. Morda jim je to hobi, poleg potovanj in potem se mogoce lahko celo hvalijo kako poceni so prisli skoz…
Cakam samo se da se bo en oglasu in napisal, da je sel stopal v Indonezijo in nazaj, tam vsak dan spal pod milim nebom, prehodil Indonezijo, popil tri litre vode (po moznosti v kaksnem potoku) pojedu pet banan in za celotno trimesecno potovanje (en mesec tja, en mesec po Indoneziji in en meces nazaj) zapravil 18739 SIT.
Nedvomno bo rekorder :-))))
Kaksen pa je vas odnos do zapravljanja na potovanjih?
Lp
Andrej
Strinjam se z vama. Rada obiskujem različne kraje in prinesem kaj za “spomin”. To ne pomeni, da kupim kaj gromozansko dragega, vendar hočem nekaj lepega in značilnega. Nikoli mi tudi ni žal denarja za razne brošure in razglednice……
Po povratku iz potovanja, izleta – magari v Velenjski rudnik, vse to uredim in spravim v posebno mapo, razni “spominčki” pa romajo v za to namenjeno stekleno vitrino – na žalost prenatrpano, zato učinkuje razmetano. Čaka na prenovo.
Rada tudi kaj dobrega pojem – pa ne dunajca v Marroku ampak kaj novega.
Obvezno si pa tudi kupim majico z napisom mesta kjer sem bila in jih uporabljam za spalne srajce.
Seveda se pa z nakupom ne zaletim takoj in malo premislim, čeprav mi je kasneje velikokrat žal.
Tudi kot študentka brez sem nekaj malega potovala, pa se z zapravljeno vsoto ne bom hvalila, ker sem največkrat cedila sline po kakšni stvari in si mislila ” ko bom velika pa …….”
Garam pa tako ali tako v službi in sem še srečna da jo imam – dopust pa hočem preživet po moje. Uf sem danes pisateljsko razpoložena.
Zdravo!
Potovanja so seveda nek luksuz, ki je odvisen od razpoložljivih sredstev… Sama sem trenutno še vedno ena od tistih, ki govori “Ko bom velika…” – pa že tukaj se zalomi:))
Na ja, hočem rečt, da si tudi jaz želim trenutno na potovanjih priti čim bolj ugodno skozi – samo nikoli na račun varnosti (štopanje all by yourself tako odpade!) in zdravja (pitje vode, kljub temu, da ti vsi to odsveujejo..). Tudi kakšna malenkost je pogoj, prav tako preizkušanje tradicionalne hrane in pijače…
Kljub temu, pa menim, da ni nujno, da na potepanjih zapraviš ogromne vsote – ker se ponavadi izkaže, da so ravno tiste poceni variante veliko bolj zanimive;)
Ali si za potovanja pipravljen oz. bolje rečeno sposoben odšteti veliko denarja ali ne – važno je itak, da se imaš lepo, od vsega veliko odneseš in da ti ostanejo lepi spomini!;)
Pozdravček,
petra
sama sem študentka in za sabo še nimam nekih bajnih potovanj a la en mesec v državi XY.
kar se zapravljanja tiče je pa tako: nisem razsipniška niti se ne držim preveč nazaj. Če vidim kakšno stvar, ki mi je všeč, najprej pogledam ceno. Če je razumna in če imam sredstva, zadevo kupim. Če pa se mi zdi predrago (pa tudi sicer), pa se vedno vprašam: “Ali bi to stvar kupila tudi če bi jo prodajali na -npr.- Tromostovju?” To se vprašam tudi ko kupujem poceni stvari. kajti včasih se zgodi, da si preveč evforičen in kupuješ stvari, ki jih sicer ne bi. Ko ugotovim, da je zadeva “must have”, jo kupim in sem zadovoljna.
lahko bi rekla, da mi razum na potovanjih ne odpove. Če si nečesa ne morem privoščiti, si pač ne. Prav tako ne kupujem stvari, ki bi jih težko in z dodatnimi stroški, pripeljala nazaj V Slo. Zato se raje izognem pohištvenim trgovinam ipd. Ampak, “ko bom velika …” 😉
Skratka, nikoli ne grem preko svojih zmožnosti in nikoli ne zapravim vsega denarja, prav tako pa moj mošnjiček ni stalno zategnjen.
LP
Jaz sem že velika, pa vseeno na potovanjih ne zapravljam preveč! Obvezno pa domov prinesem nekaj tipičnega – a vseeno ne kar nekaj! Poskusim domačo hrano, kakšen sokec, ponavadi me pritegnejo tudi sladice, ker sem zelo sladkosneda. Pa vedno gledam, da domačim prinesem nekaj malega- kakšen čaj za starše, šalčko, nekaj za brata. Razglednice so tudi obvezne, pa znamke za prijatelja vedno kupim, ker jih zbira. Mi je pa žal, da si v Iranu nisem kupila tepiha, ker so tukaj tako dragi…
Lep pozdrav
Ponavadi ne šparamo, prav razsipniški pa tudi nismo, če se da drugače. Raje spimo 3 tedne v kampih, če je možno, kot pa za isto ceno manj časa v hotelih ali apartmajih.
Ko sva z možem pred leti potovala po Evropi z Inter rail karto, mi je najbolj ostalo v spominu to, da sva v Oslu na železniški postaji ob 11. zjutraj srečala znanca iz Ljubljane. Ko smo se pogovarjali, kako in kaj, nam je rekel, da ima fond (takratnih) 10 DEM na dan, da jih je tisti dan že porabil in bo ostanek dneva preživel na klopci na železniški postaji in počakal večerni vlak v …..
No, to se mi pa zdi brezvezno.
Lepe počitnice, dopust, popotovanja prav vsem…..
No ravno tak tvoj primer znanca iz Ljubljane, sem hotel izpostaviti…
Kao
“zapravil sem ze vse za ta dan, teden… zato bom nekje dalec v tujini, eksoticni drzavi… prezivel dan na klopci v parku… Pa zanima me to, pa to, pa to, ampak nimam denarja in bom lepo do vecera posedel v parku…”
Seveda je treba gledat tud na denar na potovanjih (sicer se lahko zapravi glih kolkor se hoce…), ampak, da si nekje dalec od doma, nekaj, zaradi cesa sem sel tja, ne bom ogledal, obiskal, kupil… ker je treba sparat?!?
Pac to ni moj nacin ravnanja z denarjem na potovanjih. Raje malce vec uzivancije (ce je treba tud na Mastercard), pa potem “privarcevat” visek zapravljenega doma v Sloveniji.
Lp
Andrej
ola….
…se strinjam s ” Mojcej “
…jaz pa mislim da je tudi spanje pod milim nebom lepo 🙂 ….nisem zahteven in na potovanjih
(s nahrbtnikom) ne rabim ravno hotelov s nevemkoliko zvezdicami….na ta račun se da kar veliko privarčevati…
…je pa tako da enemu paše tako drugim tako…vse pa je seveda tudi odvisno koliko denarja imaš…
lp
AnT
le kako,da je večina odgovorov napisal nežnejši spol;)
sem pa presenečen, da seLord of Wales ni tu razpisal – idealna tema zanj:)
Pa da ne bo samo pri opazkah ostal;
Večina popotnikov potuje v svojih študentskih letih (vključno z mano), ko je več časa in manj denarja, zato seveda človek res presneto gleda na denar. Sej tu ne gre za neko bolano varčevanje – potem raje ostani doma, je pa res da z malo iznajdljivosti in prilagodljivosti lahko veliko privarčuješ, predvsem pri prevozih in prenočiščih.
Spi se enako dobro v hostlu ali v hotelu 4*, potovati je bolje z lokalnimi busi, kot s turističnimi, osebno raje en dan prespim na letališču in letim 20 jurjev ceneje….. Pa na te načine več doživiš – dobrega in slabega, pa saj to je bistvo potovanj – osebno doživetje!
LPL
Hm, prvo pot brez agencije sem opravil pri 17, s kolesom na Dunaj. Varčevalni ukrep, ker ni bilo denarja za karto.
Od takrat se stil potovanja ni bistveno spremenil. Spremenile so se le destinacije. Poti se je pa tudi že nabralo nekaj km.
Že definicija besede je problematična – zapravljanje. Kar je nekomu nuja, je drugemu čisti luksus, tako da so tudi odogovori zelo problematični.
Ampak na splošno pa zame zagotovo drži. Če bi primerjal svoj stil potovanj z drugimi, bi rekel, da so moje poti organizirane špartansko prej kot karkoli drugega. Običajno na enomesečni poti shujšam za kakih 5-10 kg. Si pa zato privoščim tiste poti in take oglede, ki si jih običajno turisti v neki deželi ne – tam pa ne skoparim.
lp
bv
Jaz lahko napišem le, da sem doživela oboje: cedila sem sline, ko sem gledala “ta velike” in kasneje uživala v hotelih s 4 pa včasih tudi 5*. Doživela sem kamp, kjer ješ če imaš in all inclusive.
Naj vam povem, vsi, ki se hvalite, kako več in bolj pristno doživite, če stradate, hujšate, poceni jeste in pijete, se mučite in odpovedujete: NI PRIMERJAVE!!!!!!!!!!!!
Razlika je, če se peljete na nek izlet s kolesom, sami, prešvicani, lačni, željni vsega, kar nimate, berete Lonely planet, da vsaj nekaj izveste o točki, kamor greste ali pa se na ta isti izlet peljete s skupino 5-10 ljudi, v klimatiziranem kombiju, z vodičem, ki ves čas razlaga o okolici, državi, navadah ljudi, odgovarja na vse, kar te zanima… Vmes se ustavite, greste na značilno kosilo, dobro pripravljeno – malo dražje sicer, a iz kvalitetnih sestavin…
Pa ko ležim na neki divji plaži, ki je noben hotel noče in zanjo nihče ne skrbi, s plastenko tople vode v nahrbtniku, razmišljam ali bi si privoščila kak mali pririzek za kosilo ali je to že preveč za moj žep, je miljon let oddaljeno ležanje na plaži, kjer razmišljam le ali se mi ljubi stopiti 30 m v notranjost po sadni koktejl, iz svežega sadja, leden, da kapljice polzijo med prsti in če bi ob tem morda še pojedla kako domačo značilno jed, ki se v desetinah ponujajo sveže pripravljene na pladnjih zraven sadja, zelenjave, hamburgerjev… Potem doživljane takega dopusta res ni enako.
To, da tako nič ne doživiš je le tolažba tistih brez denarja – roko na srce.
Je pa res, da vsi nimajo sreče, da bi si lo drugo lahko privoščili – za njih mi je sicer žal, vendar naj potem ne razglašajo, da je to, kar še niso nikoli izkusili, zanič in da smo vsi, ki si to privoščimo, revni na doživetjih – ker to preprosto ni res.
Ciklama, malo bom nesramen – ampak ne nakladaj.
Žal, ponavljam, na poteh sem špartanski, ker tako hočem.
Še vedno pa bo moja naslednja pot stala krepko preko miljona SIT, kolikor, verjamem, ti še nisi plačala za tvojo. Samo karte (letala, ladje, vlak,…) bodo skoraj toliko.
Pa bom kljub temu lačen, vseeno ne bom srečal vodiča, ker jih tam kamor grem, ni.
Tako da ne verjamem, da tvoje flancanje predstavlja kaj drugega kot nakladanje.
Pusti drugačnim njihovo drugačnost.
lp
bv
Potovanje samo vsakomur omogoca dozivljanje tistega kar je njegovo bistvo. Koliko ti je dano dozivet in izkusit je odvisno predvsem in samo od posameznika. Kar se tice meril v zvezdicah in mnenja visokoletecih ciklam niti ne spada na ta forum, ker tam ni govora o potovanjih ampak o snobizmu in plehkih izkusnjah, ki nikakor niso merilo popotnika, ce se ze spuscamo na ta nivo (no vsaj nekateri tukaj se….)
Vsekakor sam ne potujem zato, da bi zapravljal ampak predvsem zato da dozivim drugacnost, odrezem niti vsakdana na vecmesecnih poteh, se naucim reagirat v drugih kulturah……veliko je tega….
lp
Shanti
Bojanv, brez skrbi, da mi je vseeno, kako se kdo odloči, da bo doživljal svoje dopuste. Zaradi mene lahko na potovanjih tudi hujšaš in se odpoveduješ, odgovarjala pa sem Iskri, ki je ugotavlja, da živimo zato, da uživamo. Če ti svoj užitek najdeš v špartanskih navadah, jaz pa svojega v drugačnih, še ne pomeni, da sje kateri od naju zat slab. Sva samo različna. Ne bom nesramna, kot ti in ne bom navajala zneskov svojih potovanj, ker sam znesek pomeni brez obrazložitev bore malo.
Za tiste, ki so potovali premalo, da bi pridobili širino duše, pa naj povem, da na ta forum spadamo vsi, tisti, ki potujejo veliko in tisti, ki potujejo bolj malo, tisti, ki potujejo v bljižnje dežele in tisti, ki potujejo v daljne, tisti s “plehkimi” in tisti s špartanskimi izkušnjami, tisti, ki merijo v zvezdicah in tisti, ki merijo v izgubljenih kg… Kajti svet je sestavljen iz belih in črnih, pa iz rdečih in rumenih, pa iz tistih vmes.
Iskra bravo zate in za tvoje vprašanje. Vprašala si verjetno zato, ker si verjetno na tem forumu opazila že preveč odgovorov sicer vedno istih ljudi, ki menijo, da doživijo drugačnost le v revščini in odpovedovanju. Od takih, ki menijo, da spadajo na ta forum in da nekateri ne. In, ki to kar naprej, v vsaki temi nasilno razlagajo. Čeprav jih nihče ne vpraša.
Bogu hvala pa je na tem forumu ogromno normalnih ljudi, ki podelijo svoje izkušnje, take ali drugačne z vsemi, take, ki kulturno povedo, da jih določena vrsta potovanj pač ne zanima in se iz tistega pogovora umaknejo in sodelujejo pač drugje, kjer čutijo, da spadajo. Taki svetujejo neobremenjeni z zvezdicami. Taki imajo dušo popotnika – zaznali so, da smo ljudje enostavno – različni. Drugi pa še naj kar primaknejo kakšen miljonček in naj se odpavijo še kam.
Moj namen potovanja je čim bolj okusiti življenje ljudi, ki tam živijo. To pa pomeni, da se voziš s tistimi prevoznimi sredstvi, s katerimi se vozijo oni, ješ tam, kjer jejo oni,…skratka, si z njimi. Da ne bo pomote – govorim o ljudeh, ki predstavljajo večino prebivalcev neke države. Tudi oni gledajo na to, da pridejo čim ceneje čez… in prav zato, ker šparam pri prevozih, nastanitvi, hrani in podobno, imam potem dovolj denarja, da si kaj kupim.
Ne gre za to, da bi škrtarila in si ne bi privoščila npr. dobre hrane, ampak mi je dejansko ful večji užitek, če jem z njimi, kot pa če bi sedela v restavraciji s samimi belčki in zato še mastno plačala.
Kaj za nekoga pomeni potovanje, je sicer njegova osebna stvar, obstaja pa seveda ogromna razlika med popotnikom in turistom. Nahrbtnik na rami te ne naredi popotnika…
Skratka, ne gre zato, da bi stradal, gre zato, da vidiš oz. vsaj približno izkusiš življenje ljudi – zame je to eden ključnih ciljev potovanja. Če si pa namesto obilnega kosila raje privoščim 2 majci, ki jih doma ne bi nikol dobila za tak denar, je pa tudi moja stvar.
Lp, anka
Dobro jutro…
moram tud jaz dat komentar…
Iskra: …Ob branju nekaterih prispevkov o stroskih potovanj in zapravljanju na potovanjih, ki se pojavijo na forumih, se mi vcasih pojavi obcutek kot da nekateri prav tekmujejo sami s sabo in drugimi, da na potovanju cim manj zapravijo. Morda jim je to hobi, poleg potovanj in potem se mogoce lahko celo hvalijo kako poceni so prisli skoz…
Če nimaš velik denarja s seboj na potovanju to še ne pomeni da ne moreš potovati, al ja?, ga vzamem tolko kolk ga mam…pa če je to 30 čukov al pa 60…u glavnem da lahko grem, potujem…res fajn bi blo, da bi mela zmeraj ful keša s sabo pa zapravljajt…ampak če ne gre ne gre… nekoč mogoče bom mela ful denarja…pa potem ne bo isti filing…ker kot je oksimoron napisala……
se ponavadi izkaže, da so ravno tiste poceni variante veliko bolj zanimive;)…
LP
Popolnoma se strinjam s tvojimi ugotovitvami dodal bom se to da se ponavadi ljudje celo pohvalijo z napacnimi informacijami ki samo skodijo drugim popotnikom ki bi radi kaksen pameten nasvet dobili od ljudi ki so destinacijo na katero si zelijo ze obiskali.
Osebno ne zapravljam rad pretirano, ceprav je to precej relativen pojem. Kaj je za nekoga veliko in kaj male je verjetno odvisno od njegovega druzbenega polozaja pa vendar. Vecino potovanj si organiziram kar sam. Po evropi ki sem jo prepotoval ze skoraj celo *(manjka mi se VB, Irska, Portugalska in Baltik) sem bil vec ali manj sam s svojim prevoznim sredstvom tako da sem poizkusal porabiti cim manj.
Je pa res da kot sem tudi tukaj bral tudi sam rad poizkusim kaksno lokalno specialiteto in prinesem seboj kaksen tipicen spominek iz kraja katerega sem obiskal.
Denar. Merilo je marsičemu, pridevnikov ima neskončno, všečnih in še več nevšečnih. Toda, da bi denar urejal popotništvo in predvsem popotniške duše, ta je pa bosa, in tu mislim prav na vse vrste vandranja. Pojdi kamor te je volja, pa naj se temu reče počitnice, dopust, popotovanje ali karkoli, uživaj pod petimi ali pa neskončno zvezdami, jej burek ali škampe, kar imaš raje ali kar še lahko plačaš, in potem spet domov, čez teden, mesec, morda pol leta. In kaj zdaj. Spomini ostanejo, taki ali drugačni.
Hm, ta tema se kar ne konča in denar je postal center pozornosti. Spodaj sem prilepil Ciklamin post, na katerega sem odgovoril, koliko me bo stala moja (naša) letošnja pot. Na hvalisanje okrog koktajlov in klimatiziranih avtobusov z vodiči in zaničevanje tistih, ki “nič ne doživijo in se le tolažijo brez denarja” sem odgovoril, da nekateri pač nič ne dajo na vse to, kar Ciklami nekaj pomeni.
Bom pa dodal svoji špartanski poti še traso – to je pa tisto, kar meni edino nekaj pomeni.
Z motorjem grem do Moskve, nato pa ob transsibirski progi do Krasnojarska. Tam pa po Jeniseju (mogoče pa na drugi strani Bajkala po Leni) do polarnega kroga z ladjo. Glede na razpoložljiv čas se vračam v izhodišče z ladjo ali letalom. Nato nadaljujem do Vladivostoka, vrnem motor po transsibirki v Lj, jaz pa z vlakom do Pekinga. V Peking pride družina (žena, dva dve leti stara otroka in varuška iz Lj) in nadaljujemo proti puščavi Gobi, odvisno kaka bo situacija.
Če sešteješ stroške, Ciklama, boš videla, da je to kar realna cena za celo pot, zagotavljam ti pa še enkrat, da za večino poti LP niti ne obstaja, kaj šele, da bi mi hodil kak vodič pod nogami…
Zato še enkrat – srečno pot s klimatiziranimi avtobusi in vodiči s koktajli – predlagam ti samo, da ne zaničuješ popotnikov, ki hodiijo okrog z nahrbtniki. Nekaterim od njih denar pač resnično ne pomeni kaj dosti, nekateri bi pa res raje bili v avtobusu s teboj…
lp
bv
Jaz lahko napišem le, da sem doživela oboje: cedila sem sline, ko sem gledala “ta velike” in kasneje uživala v hotelih s 4 pa včasih tudi 5*. Doživela sem kamp, kjer ješ če imaš in all inclusive.
Naj vam povem, vsi, ki se hvalite, kako več in bolj pristno doživite, če stradate, hujšate, poceni jeste in pijete, se mučite in odpovedujete: NI PRIMERJAVE!!!!!!!!!!!!
Razlika je, če se peljete na nek izlet s kolesom, sami, prešvicani, lačni, željni vsega, kar nimate, berete Lonely planet, da vsaj nekaj izveste o točki, kamor greste ali pa se na ta isti izlet peljete s skupino 5-10 ljudi, v klimatiziranem kombiju, z vodičem, ki ves čas razlaga o okolici, državi, navadah ljudi, odgovarja na vse, kar te zanima… Vmes se ustavite, greste na značilno kosilo, dobro pripravljeno – malo dražje sicer, a iz kvalitetnih sestavin…
Pa ko ležim na neki divji plaži, ki je noben hotel noče in zanjo nihče ne skrbi, s plastenko tople vode v nahrbtniku, razmišljam ali bi si privoščila kak mali pririzek za kosilo ali je to že preveč za moj žep, je miljon let oddaljeno ležanje na plaži, kjer razmišljam le ali se mi ljubi stopiti 30 m v notranjost po sadni koktejl, iz svežega sadja, leden, da kapljice polzijo med prsti in če bi ob tem morda še pojedla kako domačo značilno jed, ki se v desetinah ponujajo sveže pripravljene na pladnjih zraven sadja, zelenjave, hamburgerjev… Potem doživljane takega dopusta res ni enako.
To, da tako nič ne doživiš je le tolažba tistih brez denarja – roko na srce.
Je pa res, da vsi nimajo sreče, da bi si lo drugo lahko privoščili – za njih mi je sicer žal, vendar naj potem ne razglašajo, da je to, kar še niso nikoli izkusili, zanič in da smo vsi, ki si to privoščimo, revni na doživetjih – ker to preprosto ni res.
Forum je zaprt za komentiranje.