Zaposlitev pri dveh delodajalcih
kopirano s strani inšpektorata rs za delo
Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Uslužbenec, zaposlen na področju šolstva, sprašuje, pod kakšnimi pogoji je možno, da se zaposli pri delodajalcu za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. Ali je možno, da se zaposli s krajšim delovnim časom pri več delodajalcih in tako doseže polni delovni čas?
September 2006
V zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas je z delovnopravnega vidika pomembno naslednje: pogodba o zaposlitvi se v skladu s 64. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) po dogovoru med strankama lahko sklene za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu.
ZDR ne vsebuje nobenih časovnih omejitev v zvezi s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas – ta čas lahko traja tudi samo eno uro na teden oz. na mesec. Prav tako ZDR ne določa, da bi se lahko pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega sklenila le za določen čas. Seveda je mogoče z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tudi za nedoločen čas, če o tem obstaja soglasje obeh strank. Zaposlovanje za nedoločen čas je v skladu z ZDR celo pravilo (in zaposlitev za krajši delovni čas ni izjema od tega!), sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je možna samo v primerih, določenih v zakonu (glej 52. člen ZDR).
Tudi pri zaposlitvi za krajši delovni čas velja, da je prosto delovno mesto treba javno objaviti v skladu z ZDR in področnimi zakoni, v določenih primerih pa je treba pridobiti za zaposlitev za nedoločen čas ali za kakršnokoli zaposlitev še soglasje določenega organa. Tako npr. mora javni vrtec v skladu s 109. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/2005 – Uradno prečiščeno besedilo št. 4, v nadaljevanju: ZOFVI) že pred objavo prostega delovnega mesta pridobiti soglasje ustanovitelja, javna šola pa soglasje ministra.
Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi – razen tistih, za katere zakon določa drugače. Tako ima npr. delavec kljub krajšemu delovnemu času od polnega pravico do letnega dopusta v enakem minimalnem trajanju kot delavec, ki dela polni delovni čas (glej 159. člen ZDR).
Dodatno pa določa 66. člen ZDR, da imajo delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi (npr. predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu), pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delali polni delovni čas. Ti delavci imajo tako pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR ni drugače določeno.
Opozarjamo tudi na 29. člen ZDR, iz katerega izhaja, da sta eni od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi tudi:
· določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa ter
· določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom.
Delodajalec in delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pa se lahko dogovorita le v pogodbi o zaposlitvi o možnosti, da se delavcu naloži nadurno delo. Če možnost odreditve dela preko dogovorjenega delovnega časa ni dogovorjena že v sami pogodbi o zaposlitvi, delodajalec namreč temu delavcu ne sme naložiti nadurnega dela. Za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, pa velja prepoved nadurnega dela (glej 145. člen ZDR).
Nenazadnje poudarjamo, da je v vsakem primeru treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, če stranki pogodbe sklepata pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas namesto za določen čas ali če se spremeni krajši delovni čas v polnega in obratno (glej 47. člen ZDR).
Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas tudi z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. V tem primeru se mora delavec sporazumeti z vsemi delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Določbe o tem so tudi obvezna sestavina pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas, ki jih delavec sklene z delodajalci. Pomembno je tudi, da so delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.
Dodatno možnost pa določa na področju šolstva ZOFVI. V skladu s 109. členom tega zakona namreč lahko v primeru, ko nerazporejenega strokovnega delavca ni mogoče zaposliti za polni delovni čas v posameznem vrtcu ali šoli, svojo delovno oz. učno obvezo dopolnjuje v več vrtcih oz. šolah, delovno razmerje pa praviloma sklene v vrtcu ali šoli, kjer ima večji obseg dela. V takih primerih se morajo vrtci oz. šole sporazumeti o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Ta sporazum je v skladu z ZOFVI sestavni del pogodbe o zaposlitvi.
| Na vrh
Tč. 2 v prvem linku, v drugem linku pa nič ne navajajo, da bi bile tudi zaposlene osebe upravičene do nadomestila, če zaposlene niso brezposelne osebe:
http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe
http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadomestilo
Forum je zaprt za komentiranje.