Zaposleni na treh, štirih delovnih mestih, mladi pa brez službe
Čisto pa naključju sem ugotovila, da so nekatere moje nekdanje učiteljice zaposlene na dveh ali celo treh šolah, poleg tega pa še na Ljudski univerzi ali v drugih andragoških zavodih za poučevanje odraslih in priprave za maturo (preverjeno, saj so podatki podani z imenom, priimkom in poklicno izobrazbo). Ta mladi pa ne pridemo niti do pripravništva? Če so že “klasične” šole zapolnjene, nam bi bi vsaj zaposlitev za določen čas na tovrstnih zavodih prišla še kako prav na težkem začetku. Pa preden me kdo napade, naj povem, da za tovrstnimi podatki nisem vohljala, temveč sem ji čisto po naključju opazila na oglasnih deskah v prostorith instituacij, ker sem ogromno na terenu. Pa vsi napadajo “ja, izkušenj nimaš”. Pa saj jih zaradi opisanega primera niti ne moreš dobiti. Kelnarjenja pa res ne morem dati pod delovne izkušnje.
Res ne vem, kdo omogoča tako politiko zaposlovanja, saj to ni ničemur podobno in se ne čudim stanju.
Večina jih ima na eni šoli dovolj ur (če odštejemo kakšno filozofijo npr.). Popoldansko delo na zavodih, tečajih za poučevanje tujcev in podaljšano bivanje so samo grebatorstvo in odžiranje delo mladim. Sram jih je lahko. Zaposlovali so se v času, ko so lahko izbirali med službami, zato nimajo pojma kako je to, ko si iščeš zaposlitev, pa še nam ne privoščijo. Pa še drznejo blebetati, kako je njim hudo in šimfati čez mlade, češ kako je nam lažje. Ja, sigurno.
Sicer pa nič ne de, jaz se bom tako ali tako podala v druge vode, poučevanja (ki si ga tako želim) tako ali tako najbrž ne bom nikoli izkusila.
P:S Če bi vsi zaposlovali po principu “nimaš izkušenj” (blede se mi že od tega stavka), bi čez čas itak ljudi z izkušnjami zmanjkalo.
Alexis,
to, kar opisuješ, je pravilo tudi na drugih področjih dela, ne samo pri poučevanju.
Gre samo za vprašanje, ali si noter ali ne. Tisti, ki jim redna služba prinaša soliden dohodek, si ga ponavadi izboljšajo še z dodatnim delom preko pogodb (ali kako drugače). So tudi ljudje, ki so se redno upokojili, prejemajo solidno pokojnino, pa še vedno delajo v istem podjetju, honorarno ali preko študentskih napotnic, ali kako drugače, ker jih delo veseli.
Z vsem tem načeloma ni nič narobe, saj je v redu, če ljudje lahko zaslužijo z delom, ki jih veseli. V situaciji, v kateri smo, pa je seveda nepošteno do vseh tistih, ki ne morejo (tudi zaradi tega) priti do karkšnihkoli delovnih izkušenj in zaposlitve. Problem na področju zaposlovanja je v tem, da se znotraj enih in istih krogov giblje ena in ista vrsta ljudi in na nova delovna mesta in vse, kar je povezano s tem, pridejo ljudje iz teh krogov ali pa njihovi prijatelji in sorodniki. Hkrati pa ostajajo vse te možnosti zaprte za vse, ki niso del teh krogov.
To bi morala regulirati država, ne moremo pričakovati od zaposlenih, da se bodo samoomejevali, če se jim ponujajo dobre priložnosti. Sistem je bolan – v bistvu ga sploh ni, vse deluje na neki plemenski ravni.
Nomi, kako se strinjam s tabo!! Problem je, ker sistem dopušča vse situacije, ki so bile predhodno naštete!
Grozno je, ko sediš na razgovoru, predstavljaš svoje sposobnosti in veščine, opisuješ svoje dosedanje delovne izkušnje ipd. in potem te nemarno prekinejo sredi stavka: “A pa vi veste, da mi za to delovno mesto iščemo nekoga, ki ima XY mesecev/ let delovnih izkušenj (verjetno so imeli v mislih delovno DOBO in ne zgolj IZKUŠNJE- ki jih lahko dobim na milijon različnih načinov, kjer bom plačana ali pa ne!) na podlagi zahtevnosti VII. stopnje izobrazbe?” Ja neeeeeee, ker ste me na podlagi vseh priloženih dokazil o opravljenem študentskem delu VI povabili na razgovor- torej ste verjetno smatrali, da so delovne izkušnje primerljive z vašimi pričkovanji. Mislim, kot da bi se norca delali iz kandidatov! Poleg tega me blazno zmoti, če mi kdo na razgovoru reče: “Pa vi veste, da kandidirate za delo, ki zahteva 2 stopnji nižjo izobrazbo od vaše?” Ja neeeee, nisem prebrala razpisa, nisem prebrala opisa nalog, nimam pojma, kaj pričakujete od mene, ne živim v svetu, kjer diploma brez delovne dobe ne pomeni nič, ne poznam današnjega trga dela, kjer se vsi diplomanti borimo za delovna mesta skupaj s tehniki srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja!! Ne, nikakor.
Hočem reči, da danes za diplomanta dejansko ni izhoda iz nastale situacije, razen če imaš dobre veze in poznanstva. Tudi vsa “dodana vrednost”, ki si jo ustvarjal tekom študija, je brez tega, ničvredna. Žal.
Podpis po celoten tvoj post, Nomi.
Drvimo proti srednjemu veku. O enakopravnosti ne duha ne sluha. Kdor se je rodil kot baron, bo baron ostal, ne glede na sposobnosti. Še globlje – proti staremu veku, v čas Rimskega cesarstva, absiolutno razdeljeni na patricije in plebejce. Najbolje bi bilo še tako po nazadnjaško uvesti kastni sistem, tako kot v Indiji. Pripadniki nižjih kast bomo z uni izobrazbo in magisterijem, znanjem jezikov čistili, kelnarili in pobirali smeti. Pripadniki višje oz. pripadniki krogov pa bodo opravljali intelektualna dela.
Res nismo kaj veliko napredovali.
Se ne bi bolj mogla strinjati s tabo Alexis. Imam 28 let, in edine službe, ki se jih imela so bile prodaja v call centrih in kelnarjenje. Kje naj se mladi dokažemo? Imamo izobrazbo, govorimo jezike, vendar ne moremo notri priti. Jaz bi šla takoj delati v kako pisarno pa če jim magari pometam tam pa kavice kuham, za par mesecev, samo da dobim neko potrdilo da sem tam delala, priporočilo.
Hudo je v Sloveniji, resnično, mene je sram da sem že toliko stara in brez izkušenj. Se trudim in doma prevajam, delam svoje stvari na compu samo kaj mi to pomaga, ker nimam dokazila. Ne vem resnično kako bo, jaz upam na tujino, da se malo k sebi spravim iz tele depresije in začnem iskati v tujini.
Hja, težko je. Opall, sem malo mlajša in moje stanje je podobno tvojemu. Bojim se, da bo minilo nekaj let, preden se bodo delovna mesta odprla, takrat pa bom prestara (tako me bodo smatrali) in brez izkušenj. In bom na istem, kot če bom imela samo poklicno šolo. Čemu vsa ta leta truda, šolanja?
Pa naj še nekaj poudarim: nič nimam proti kelnarjenju, čiščenju, pobiranju smeti. Pošteno bi morala biti plačana. Vendar je škoda truda, šolanja, dodatnega izobraževanja in stroškov šolanja za takšna dela. Zato predlagam kastni sistem, ker tako ali tako realnost ni nič boljša.
Pozdravljeni,
stanje res ni rožnato. Kljub temu ne smemo obupati in se predati. Morda je vse skupaj priložnost za nov začetek, napredovanje, aktivacijo vsakega od nas.
Tujina je gotovo velika priložnost. Če imate željo po samozaposlitvi, si lahko morda vsaj malo pomagate s subvencijo za samozaposlitev:
http://www.ess.gov.si/storitve/evropski_socialni_sklad/aktualni_programi_ess
Ne pozabite na druženje z Vašimi bližnjimi in Vam ljubimi ljudmi !!
Srečno in pogumno naprej !
Daša Modic Gorjup
Kolikor vem, so trenutno subvencije za samozaposlitev ustavljene. Obvestilo. Na čakalni listi jih je baje že veliko, ki imajo prednost, če se bodo ponovno odprle. Se pa naj bi. Pa hvala vseeno za spodbudne besede!
Državne subvencije za samozaposlitev so pesek v oči (tako kot vse ostale aktivne politike zaposlovanja- ja, se zaposliš za leto, dve, ampak po tem si zopet na istem- brez delovne dobe (ne izkušenj, ki jih dobiš tudi preko študentskega dela!), brez možnosti, da prideš kam naprej)! Ob odprtju s.p.-ja se zavežete, da obratujete najmanj 2 leti, kar tistih 4500€ subvencije niti ne pokrije osnovnih dajatev s.p.-ja državi (300€ mesečno).
Poleg tega je najbolj žalostno to, da danes delodajalci silijo zaposlene preko študentskih napotnic, da ti, ko jim poteče status, za njih delajo izključno samo prek s.p.-ja, ker imajo pač s tem z njimi manjše stroške kot če bi jih redno zaposlili. In hkrati me izrazito jezi tudi to, da odločevalci potem ta dejstva interpretirajo na način, da je v Sloveniji v zadnjih letih opaziti v zelo velik porast samozaposlovanja! Ja, le zakaj?!
In še… “brezposelnost med mladimi je med najnižjimi v Evropi”. Ja, in zakaj so podatki takšni? Ker ne prikazujejo realnega stanja v državi! Ker imamo mehanizem, ki se mu reče “fiktivni vpis zaradi možnosti dela preko napotnice, ker me redno tako ali tako noče nihče zaposliti”. Fiktivnih študentov/ dijakov je pri nas zagotovo okoli 30 000!! Če bi jih prišteli k ostalim “evidentiranim” brezposelnim, bi se % brezposelnih mladih približal %, ki pesti Špance in Grke!
mici27, se isto popolnoma strinjam s tvojim postom. Te subvencije ki jih zavod ponuja za samozaposlitev so navaden nateg. Ljudje ne pojdite v te stvari, pa naj bo še težko. V Sloveniji je tak sistem da se najbolje skozi pride če se laže, krade, izkorišča, nateguje,..kar poglejte kaj tajkuni delajo.
V Sloveniji si revež, če živiš pošteno.
Svoje sporočilo iz podforuma kopiram še v to temo:
Sporočam, da sem dobila delo – huraaaaa :-). Sicer ni v moji stroki oziroma na področju, ki sem ga študirala, niti ni v šolstvu, ampak je v okvirih mojih interesov. Za delom v šoli mi torej ne bo treba več nikoli žalovati in jokcati. Tako ali tako ga dobite povečini samo višjekastnice in primadone (beri: direktorjeve, ravnateljeve znanke in hčere nekdanjih komunistov), ki vam celo prakse ni treba delati in takoj sklenete delovno razmerje (večkrat tudi brez diplome, nato pa vas čakajo, da si ve, Von Primadone, vzamete čas, da jo napišete, magari do 35. leta, medtem ko smo jo navadni smrtniki že zdavnaj), medtem ko bi morali navadni smrtniki delati 10 mesecev zastonj, z diplomo, nazadnje pa še dela ne bi dobili … Ta sistem je sprevržen in prav je, da se o tem spregovori … Saj rešilo se ne bo nič, saj bo še vedno dovolj privilegijev za vas, sodobne plemiče ali plemkinje. Sramota je, da v šolstvu delajo taki, ki imajo težave z alkoholom ali nimajo diplome do 40. leta, medtem ko je toliko sposobnih, čustveno zrelih in primerno usposobljenih učiteljev na cesti.
Za razpis mi je od tega trenutka popolnoma vseeno, saj tudi z njim ne bi bič pridobila. V tem času lahko že zdavnaj uspem v drugi službi, mogoče bolj, kot bi v šolstvu, kjer je itak samo važno, kako se pišeš in del kakšnega kroga si.
Forum je zaprt za komentiranje.