ZAPLETENO- drugič
Kot sem že enkrat omenila pod postom zapleteno,se vam oglašam spet.
S hčero sem se hotela lepo pogovoriti pa sploh ne pridem do besede.Joka kriči skratka za znoret.Včeraj pa sem vseeno šla na zmenek.To pa je trajalo le uro in pol.Ko pa sem domov prišla je dobila skoraj živčni zlom.Rada jo ima,vse sem sedaj naredila za njo – dobesedno me je izkoriščala.Vedela sem,da sedaj nima več očeta,ker se on dejansko ne briga za njo.Verjemite,da sem marsikaj preživela,šla žez pekel.Sedaj pa res nisem kos tej situaciji.Naj prekinem vse stike s sodelavcem in naj se posvečam še naprej samo hčeri?Verjemite mi,da tudi do sodelavca čutim nekaj,kakor tudi on do mene.
Je bila še katera v taki situaciji?Rada bi to rešila po lepi poti.Ne bi rada izgubila sodelavca,nebi pa tudi rada da se ji zaradi tega podira svet(tako pravi ona).
Jaz ti svetujem, da se obrneš s svojim problemom na tale forum, mogoče ti bo znala svetovati.
Če pa ne bo šlo drugače pa poišči kakšnega psihologa, ki bo lahko tvoji hčeri pomagal.
Moje mnenje je, da ne smeš popustiti svoji hčerki. Ona te pač preizkuša, preizkuša meje, do katerih lahko gre. In če ji ti kot mati ne postaviš meje, bo šla do konca – se pravi bo ona vedno tebe imela pod kontrolo in ne ti nje… Kar pa nazadnje ni dobro niti za njen razvoj. Kar govorim, žal ni iz lastnih izkušenj, sem pa prebrala en kup knjig na temo čustev – kjer je lepo napisano, da za zdrav emocionalni razvoj starši otroku morajo jasno postaviti meje – če le teh ni, bo otrok, ko bo odrasel, trpel. Kajti svet se ne bo podrejal njegovim zahtevam, tako kot so se v otroštvu njemu podrejali njegovi starši. Morda je to težko narediti – glede na izsiljevanja tvoje hčere, zato ti želim veliko poguma. Imej pa pred očmi, da se ti bo tak dosleden način vzgoje, kjer bo tvoji hčerki jasno, kaj sme in česa ne, dolgoročno koristil…
LP.
Ja, ravno ta občutljiva leta. Vendar če si srečna, ne smeš te sreče zavreči zarad hčerke. Morda je res ljubosumna, ker se zaveda tega, da bo sedaj še nekdo, ki ga boš imela rada in ne bo ona tista edina…Ne znam ti dati nasveta, kaj je najbolje, da narediš. Želim ti le vso srečo, pa upam, da se bo situacija kmalu uredila.
Jst se strinjam z Lidijo..sicer mama še nism tko da izkušenj s tem še nimam, ampak take stvari so zelo pogoste tudi v odnosih s partnerjem…če začneš popuščat in dovoliš prestopanje mej, ki jih postaviš sama pri sebi, potem bo šlo samo na slabše. S svojo trmoglavostjo bo šla še dlje in bo postala upornica, ki ji ne boš več kos…Tako, da ne popuščaj v svojih odločitvah, bodi neomajna/odločna in poskušaj vzpostavljati normalen odnos z njo (ne odgovarjaj na njeno provociranje s histeričnimi izpadi besa in jeze, ampak poskusi ostat racionalna in prisebna)… In če bo zanalašč začela s kakšnimi nedovoljenimi dejanji (kar si ji kot mama prepovedala, jo naučila da to ne dela) si lahko brez slabe vesti prisluži kazen (seveda pa ne da jo skloftaš, zmerjaš…).
Forum je zaprt za komentiranje.