Zanosila tik pred podpisom pogodbe o zaposlitvi
Lepo pozdravljeni!
Imam en problem, ki mi ga boste, upam, pomagali rešiti.
Septembra naj bi začela z novo službo, pogodbo podpisujem konec avgusta. Delo je v vrtcu. Odločbo, da so me izbrali za to delovno mesto imam že v rokah (so mi jo poslali po pošti).
Sem pa nenačrtovano zanosila in tega, da sem noseča pred razgovorom nisem vedela.
Nosečnost je rizična, zato mi predlagajo popolno mirovanje in bolniško do poroda. Tako, da tudi ne morem sprejeti drugega delovnega mesta, ker moram biti doma in mirovati.
Zanima me, ali mi lahko ravnatelj, ko pridem podpisat pogodbo reče, da pogodbe ne morem podpisati, če mu predhodno povem, da sem noseča?
Kaj mi svetujete, da naredim?
1. naj povem za nosečnost in reskiram, da pogodbe ne bom mogla podpisati, kljub odločbi?
2. naj ne povem za nosečnost, pogodbo podpišem in šele v septembru povem, da bom na bolniški do konca?
In še to, če izberem 2. točko. Ali moram vsaj en dan priti na delovno mesto, ali mi ni treba in mi lahko že prvi dan nastopa dela bolniška velja?
Hvala za vaš odgovor in lep dan vam želim še naprej!
Po mojem je bolje, da jim poveš. Informacije se hitro širijo. Za prihodnjega delodajalca ne bi bila ravno navdušujoča informacija, da so te vzeli in te sploh od nastopa dela niti ni bilo v službo.
Mi smo imeli eno tako in ko so jo zaposlovali, ni povedala, da je že noseča. Tri mesece je bila v službi, nato odšla na porodniško. Morali smo iskati novega delavca in takšne stvari niso vzpodbudne za delavce, če po domače povedano našpona nekoga, pa čeprav delodajalca.
Kako pa veš, kaj bo čez eno leto, ko boš morala ponovno v službo? Predstavljaj si, da boš pa po koncu porodniške šla nazaj k temu delodajalcu – dvomim, da bi imela rožnate poglede šefov, ker si jih na začetku našponala.
Tu se boš morala predvsem sama odločati, predvsem pa najprej razmisliti o posledicah, tako enih kot drugih, ko se boš odločala med prvo in drugo možnostjo.
Če je odločba pravnomočna, potem si notri. Če pa še ni, pa mislim, da lahko pride do sprememb. Ne vem točno.
Saj ne potrebujem moraliziranja.
Rada bi le nasvet strokovnjaka s tega področja.
Ker to pa tudi ne bi rada, da povem, da sem noseča in mi rečejo: hvala, nasvidenje in bi ostala brez pogodbe, bolniškega nadomestila, porodniške, …
Vem, da po koncu porodniške ne bom delala za tega delodajalca, ker imam drugačne načrte za prihodnost, ta služba je bila že prej zame prehodno obdobje.
Ne vem, če je odločba pravnomočna…saj to ni šlo preko sodišča. Je bil pa res javni razpis in služba je v javnem vrtcu.
Spraševala si, kaj narediti. In na to sem ti odgovorila. Če ne želiš slišati vseh možnih odgovorov, enostavno pač ne sprašuj, če ne želiš tudi neprijetnih odzivov za tvoja ušesa slišati. Ne morem ti odgovoriti, naredi to, ker se moraš pri tem sama odločiti. Podala sem ti samo iztočnice, da bodo pri katerikoli opciji pač posledice in pač pretehtaj obe vrsti posledic. Verjetno si želela slišati, da ti sufliramo, katero opcijo izberi.
Sem ti pa podala vidik, kako to zgleda pri delodajalcih, kjer niti ni nujno, da vsi postopajo tako, kot sem ti zapisala. Pri nas so bili taki odzivi, ker smo krvavo potrebovali človeka in če bi vedeli, da je noseča, jo ne bi vzeli, saj smo imeli potem težave z nadaljnim iskanjem primernega kandidata, da bi zapolnil luknjo glede dela. To je pa tudi dvojni strošek za delodajalca. Delodajalca zanimajo tisti, ki bodo delali, če razumeš.
Tudi pri javnih razpisih, ko je nekdo izbran in mu nato izročijo odločbo, je v njej zajet pravni pouk. Tako je potrebno počakati rok, ki se izteče, kateri je naveden v pravnem pouku. Če do takrat ni nikaršne pritožbe, odločba postane pravnomočna. Kateri zakon pa zavezuje vrtce pri izbiri kandidatov? Npr. državno upravo Zakon o javnih uslužbencih. In tam lepo piše, kako in kaj se zgodi naprej od dokončnosti sklepa o izbiri kandidata
Se pa strinjam z Matildo, je sporno tudi to, da če imaš predpisano popolno mirovanje, ki se ti bo vleklo skozi Komisijo in če te dobijo, da nisi doma in ne miruješ, pa čeprav boš skočila samo do štacune, ti bodo odpovedali bolniški stalež. Načeloma je tako, da če nimaš dovoljenih izhodov, tudi v službo ne moreš, torej tudi ne na tvoj prvi dan nastopa dela, skratka nikamor, razen na predpisane terapije, ki jih imaš skozi zdravnike.
Pač premisli, kako boš to izvedla? Te bodo povabili na morebitni še kakšen razgovor in kaj jim boš rekla? Boš reskirala, da te dobijo po drugi strani dohtarji? Sama pač bolj široko razmišljam in pač pretehtam vse možnosti. Če se ti hkrati odpirajo in zapirajo možnosti, je dilema velika.
Govorim ti iz praktičnih izkušenj – če si to vzela kot moraliziranje, namesto dobrohoten nasvet, v bistvu ni niti moj problem. Odločat se boš mogla itak sama, ker se namesto tebe nihče ne bo.
V končni fazi, tisti, ki ne tvega, nikdar ne bo vedel, kaj bi mu lahko nekaj prineslo. Torej, če želiš tvegati, ostani tiho in naredi tako kot si rekla, torej bodi tiho. Če si poštena in želiš tvegati, da ostaneš brez vsega in se tega zavedaš, potem stori to. V končni fazi lahko tudi tvegaš in delaš en mesec in greš potem v stalež, vendar s tem tvegaš, da bo kaj s plodom narobe, saj boš imela opravka z otroci, kjer se ve, da niso vsi pridni in s katerimi ni nič dela. In tako vsaj malo omiliš situacijo glede nastopa dela. Nisem v tvoji situaciji, pa se mi poraja en kup idej, kako bi sama lahko to stvar rešila, da bi bilo najbolje zame in za delodajalca. Ampak, to so moje ideje, ker kadar moram reševati situacije, mi mozak dela sto na uro. Ti si pa ti in stori, kot bo zate najbojl prav.
Tudi pravi strokovnjak ti na takšna vprašanja ne sme suflirati odločitev. Tako kot ti npr. ne sme zdravnik suflirati, ker je zavezan svoji etiki in podlagam. Lahko ti le svetujejo. Ne more ti pa nihče oz. ne sme nihče reči, izberi to in to.
Kakorkoli se boš že odločila. Upam, da bo ugodno zate. Srečno.
Forum je zaprt za komentiranje.