Zanima me samo vaše mnenje sestra-jaz nakup stanovanja

Bom skušala biti čimbolj kratka in jasna. Prosim za vaša mnenja o tej stvari. Tako: ker moji starši niso imeli možnosti prej nakupa stanovanja, in se je sedaj ponudila ta možnost. Je ata vprašal mene in sestro. Ker jaz še leto – dve ne bom zmožna tega stanovana kupiti, sem rekla pa naj poizkusi sestra. Sedaj ona pač išče kredit, za enkrat ga še ni dobila, sem jaz tako v pogovoru nič hudega misleč navrgla, kaj pa, če ti slučajno ne uspe v doglednem času tega narest a lahko potlej jaz poizkusim.
Dragi moji bolje, da bi bila tiho, ker sestra je čisto ven padla.
Zdaj me pa samo zanima, a sem imela pravico to vprašat? Ali je sestra čisto upravičeno ven padla al pa malo pretirava?

Si jo pač žoknila tja, kjer jo najbolj boli. Ne sekiraj se.

ne razumem dobro.

Ena od vaju lahko odkupi stanovanje vajinih staršev (perdvidevam, da po ugodnejši ceni) in bi potem ona tam tudi živela?

Če je tako in sestri ne uspe dobiti kredita v parih letih, se meni zdi edino logično, da dobiš tudi ti priložnost odkupa – če bo tebi kredit pa uspelo dobiti.

No, zdaj veš okvirno, pri čem si, če želiš imeti mir v družini in vsaj navidezno normalne odnose s sestro, in na čem boš, ko staršev ne bo več. Jaz bi dala prste stran od vsega, kar samo od daleč diši po kakršni koli navezi s sestro ali starši. Se pravi, vse sama in čim prej na svoje.

Točno tako ena ga odkupi po ugodnejši ceni. S to razliko, da ne bi nobena tam živela (sestra ima hišo, jaz stanovanje).
Jaz sem točno tako mislila kot ti *katka*, če sestri v parih letih ne uspe pa jaz poizkusim. Pač predvsem s tem namenom, da staršem pomagam, ker pokojnine so bolj švoh. Ampak kot sem že rekla, bolje bi bilo da bi bil tiho.

Končno besedo bosta imela starša. Če sta vsaj malo pametna, bosta stanovanje po kakem letu ponudila tebi.

Drugače pa rajši ne drezaj več v sestro. Raje se s starši pogovori.

Asdf, jaz še vedno ne razumem. Zakaj ga je treba odkupit? Pišeš, da bo to kot pomoč staršem….? Torej čigavo je to stanovanje? Sta onadva najemnika s predkupno pravico?

Točno tako, lahko sta še naprej najemnika lahko ga pa odkupita. In to je bilo vsaj z moje strani mišljeno kot pomoč staršem.

to se mi zdi skrajno ne fer! Obe odkuita stanovanje, vsaka pol, le tako bo pol tvoje in pol od sestre, če ga kupi le sestra bo vse njeno in boste nazadnje vsi leteli ven, se to ata zaveda, boste naredili kaksno pogodbo pri notarju al kaj, madona eni to na lahko jemljete, saj ne kupujete krompirja no, jutri ste vsi lahk na cesti, če postane sestra lastnica…se tega sploh zavedate

Midve sploh ne živiva več s starši, tako kot sem že napisala. Jaz imam svoje stanovanje. V tem stanovanju sta samo še starša. Ja jst sem predlagala, da se stvari lotijo čisto po uradni poti pa čeprav je to hčer. (pa ni važno ali sem to jaz, ali ona). Ta varianta 50:50 pa meni odgovarja, vendar sestra ni zato. Bojim se samo tega da p… (sori izrazu), ki lahko nastane iz tega bom pa jaz morala reševati.
Upajmo, za dobro staršev, da bo vse ok in brez posledic zanju.

Jaz bi se verjetno odločila pol pol. Pa ni zamere na nobeni strani.

Starši če pa želijo lahko sodelujejo z svojo dosedanjo najemnino, da npr. prevzamejo določeno št. obrokov kredita na leto.

Pa vse na papirju dokumentirano, če gre.

Tvoja sestra nima 3 čistih. Ne vem, zakaj noče, da bi obe skupaj kupili?
No, jaz se po tem izpadu ne bi ozirala nanjo. Če v enem letu ne spravi skupaj denarja, bi jaz poizkusila. Pa jo ne bi nič vprašala, samo povedala bi ji, da imam namen stanovanje odkupit. To je tudi tvoja pravica, drugega mnenja kot od staršev, ne potrebuješ.

Torej bi ve odkupile stanovanje, v katerem živita starša. In potem bi bilo stanovanje tvoje ali njeno starša pa bi še vedno tam živela? Zakaj pa ga starša ne odkupita od tistih, ki ga prodajajo? In ko ti stanovanje odkupiš bi onadva tam dalje živela ali šla kam drugam živet??

Če si to tako nerazumljivo napisala.

Čisto razumljivo je napisala. Samo meni ni jasno, zakaj bi bilo treba stanovanje odkupiti, če pa so lahko najemniki? Naj bodo še naprej najemniki, se vsaj po smrti ne bosta pobili zaradi tega stanovanja. Tako ali tako sta vsaka že na svojem in zakaj bi potem to stanovanje morali odkupiti? Edino, če imata namen vložiti denar, samo to ima smisel samo, če imata denar za nakup, z zdajšnjimi krediti imata samo izgubo, pa še tožarili se bosta do onemoglosti. No, tu je že en dober razlog, zakaj je dobro imeti samo enega otroka!

Pač ponudila se je ta možnost in stanovanje bi odkupili res po ugodni ceni. Seveda pa sta starša lahko še vedno najemnika. Samo glede na to, da je ta možnost sedaj prišla ven nama jo je ata povedal in naju vprašal, če sva zainteresirai.Tukaj pa velja dogovor, da se za starše ne spremeni čisto nič, razen tega da plačujeta samo stroške. (odpade najemnina) Kot sem napisala jaz nisem sposobna to naredit še 1-2 leti, to sem tudi povedala in sem se čisto strinjala, da sestra poizkusi.
Mene je presenetilo samo to, kako je sestra izgubila žive, ko sem jo jaz vprašala, če v primeru, da ji ne uspe lahko poizkusim jaz. Če njej to uspe z moje strani nebo nobenega tožarjanje, jaz jo podpiram v njeni nameri, da to naredi. Vendar jaz ne smem po njenem. Ne jaz (vsaj sedaj sem prepričana v to) ne bom nikoli, ampak res nikoli se spustila tako nizko, da bi se zaradi česar koli prepirala. Zato se jaz za vedno umikam iz tega. Pa tudi, če ji ne uspe.

ali pa sestra in starši vsak kupijo pol stanovanja, in sestra kasneje odkupi njuno polovico.
seveda, če je prepričana, da ji v primeru, da starši umrejo preden ona odkupi, ne boš nagajala. (se tega sestra boji?)

saj veš, pri denarju se vse konča.

mi3 sicer nimamo denarja za kakšne nakupe stanovanj, smo vsi3 najemniki. pa vem, da tudi nikoli ne bi šli v skupni nakup. Ker nikoli ne veš, kdaj bi si eden namislil, da je sedaj njegova polovica vredna več kot je bila takrat ali kaj podobnega.

Starša žal nimata toliko, da bi sodelovala pri polovici nakupa. Sestra itak ne želi, da bi jaz kakor koli sodelovala. Zdaj ali se boji ali je po sredi kaj drugega ne vem. Lahko pa samo zase rečem, da ji jaz nebi nagajala. Kajti, če bi hotela nagajat bi ji takoj v začetku in bi rekla , da bom jaz to naredila (pa čeprav sem vedela, da ta trenutek ne morem).
Ja očitno se res vse pri denarju konča, zgleda da sem jaz še vedno naivna in mislim, če jaz ne bi drugemu škodila in mu nagajala, da tudi drugi nebi.

sestra ima svoje načrte s stanovanjem, ko staršev ne bo več. zaradi tega ne želi, da se ti vmešavaš zraven.
če ona odkupi stanovanje, ti namreč nimaš nobene pravice, da karkoli zahtevaš od nje.

po drugi strani… čisto prav… zakaj bi si komplicirali lastniška razmerja, vlaganja itd itd… na koncu nastane iz tega samo kregarija.

poglej, takoj narest pri notarju pogodbo, da je polovica stanovanje od sestre, ker ga bo kupila, polovica pa še naprej od staršev dokler ne umrejo, po njuni smrti pa bo polovica tvoje…to je najbolj pošteno do vseh, seveda se moraš tudi ti zavezat, da boš pa staršema pomagala na drugi način, recimo ju negovala v času bolezni…kajti dejstvo je, da kredit jemlje sestra za celo stanovanje…

Veš težko je vzet kredit za nekaj, nato pa od tebe nekdo zahteva da nisi le ti lastnik tistega zakar si najel kredit…najbolje pa je itak varianta da vzameta ob kredit za pol stanovanj in s starsi narets darilno pogodbo da sta v stanovanju do smrti…

če bo stanovanje kupila le sestra..pa vedi da bo nato to stanovanje njena last in kakor popizdeva že sedaj ko ji ti nekaj omeniš, bog ve kaj bo še vse, boš nazadnje imela še ti pri sebi doma starše, sestra bo pa to stanovanje oddajala…pazite kaj delate resno!!!

sestra bi naj kupila celo stanovanje, ga polovico podarila staršem, od tega pa potem pustila dedovat drugi sestri pol?
pa saj niste resni… če imate take predstave o lastniških odnosih, ni čudo, če je pol slovenije spokregana zaradi nepremičnin.

če že, naj ga kupi sestra, naj bo stanovanje njeno, s tem, da imata starša pravico do dosmrtnega prebivanja not.
to je edino pošteno.

Pa jaz ji nikakor nisem hotela nagajat. Jaz sem samo vprašala, če ji v doglednem času (do 5 let) ne uspe in vidni, da ne bo uspela tega spelat, če lahko potem jaz to naredim. Mi je pa čisto logično, če ona plačuje kredit, da jaz nimam kaj zahtevat. Jaz sem bila za varianto jaz dam pol ona pol, če ne bi mogla celo sfinancirat pa ni bila za.
Toda po današnjem izpadu vidim, da je pametneje da sem daleč od tega vsega, ker jaz to res ne rabim, da me kdo nadira.

če ji v doglednem času stanovanja ne bo uspelo odkupit, pač nima pravice sedet gor, ko kura na zlatem jajcu, a ne?

nikakor pa ne hodi v kak odkup 50:50
garantirano kreganje naslednjih 30 let

Po moje pa edino v tem primeru ne bo kreganja 🙂
Drugače bo vedno imela občutek, da je sestra stanovanje poceni dobila (in morda drago prodala).

Po mojem tvoja sestra denar ima, ampak zdajle se je zaradi nepremičninske krize ustrašila nakupa nepremičnine. Po parih letih, ko bodo poceni, bo odkupila stanovanje, in potem bo NJENO, NJENO, NJENO!! Pazi se sestre!

najprej se vprašaj, zakaj bi kupila stanovanje, v katerem živijo tvoji starši?
Da boš lahko ti živela v njem? ODPADE. Kajti, ko boš ti potrebovala svoje bivališče, bodo starši še živi. Vsaj običajno, če se ne zgodi kakak nesreča, je tako. Torej boš imela stanovanje, od katerega ne boš imela nič, samo probleme. Najemnine jim najbrž ne boš zaračunala. No. samo predpostvljam.
Imela pa boš kredit…..
Ne boš mogla do ugodnih kreditov, subvencij (če kake bodo), če boš poskušala urediti SVOJ stanovanjski problem.
Razen, če želiš živeti do 50 leta skupaj s starši v enem stanovanju.
Življenjski samomor.
Iz mojih izkušenj nepremičnina običajno prehaja v resnično uporabo vnukom.