Prvič sem napisala knjigo in celo verjela, da če je v pogodbi napisan nek rok, da denar dobim. Pa ga še ni, čeprav je že 10 dni zamude. Zdaj pa ne vem, a so mišljeni delovni dnevi? Do sedaj sem se z založnikom vedno redno slišala, zdaj pa se mi niti na maile več ne javlja. Povejte a naj še malo počakam in upam, da denar nakažejo ali pa založbe ne plačujejo kot je navedeno v pogodbah?

Se vidi, da si začetnica – jaz začnem poizvedovati šele po kakih dveh mesecih. Žal, stvarnost je trenutno taka. Če gre za kakšno večjo, uveljavljeno založbo, so po mojem možnosti bolj zanesljive.

Ja gre za veliko in uveljavljeno založbo. Bom še malo počakala :)) Kaj pa glede izida knjige? Kako dolgo traja od oddaje rokopisa do tega da knjiga dejansko pride na police? Hvala

Če gre z enako hitrostjo kot pri prevodih, prav tako po par mesecev. Jaz sem npr. oddala prevod decembra, ta teden sem ga dobila iz lekture, do jutri/ponedeljka moram pregledati lekturo, potem gre pa zadeva še v tisk in na police. Še kar nekaj časa.

Kitty

Obstaja več možnosti:
1.) da je založnik nepričakovano hudo zbolel in se nahaja na smrtni postelji, kjer pač ni dosegljiv, pa tudi etično ni, da bi ga tam morila z neizplačanim honorarjem
2.) da je doživel in preživel hudo prometno nesrečo in se ves polomljen in razsut in zagipsan in nepokreten nahaja bonišnici
3.) da je novodobni podjetnik, ki te skuša prepeljat žejno čez vodo
4.)da je založniški projekt propadel in ni obrodil pričakovanih finančnih plodov, založnik pa se skuša z za današnji čas tako značilno ignoranco izogniti izpolnitvi svojih obveznosti in (naivno ali realno, tega ne vem?) pričakuje, da se boš sčasoma naveličala, obupala, mu prenehala težiti in se odpovedala honorarju
5.) se mi ne da več naštevat

Če imaš podpisano in sestavljeno pogodbo tako kot je treba, ti seveda ostane draga, dolgočasna, mukotrpna, a vendar iztožljiva pravna pot, ki pa se je najverjetneje zaradi treh navedenih pridevnikov ne boš lotila, na kar založnik, če je usran, pokvarjen in strahopeten pezde, računa. Če ni , naj mi oprosti. Sicer pa, kam se ti tako mudi. Deset dni pa res ni taka huda gromozanska zamuda. Izplačevanje honorarjev v slovenskem založništvu je tak science fiction, da ga ni. Ni pa fer, da ti nihče ne odgovori.

Hja 10 dni res ni veliko, ampak če bi jaz zamudila 10 dni, bi plačala dnevne kazni za zamudo :)))

Ma se mi še vedno zdi, da je tale založba zelo poštena, zato ji dam še kakšen teden in počakam, ker so tudi sami meni šli na roko. Bom javila 🙂

o sancta simplicitas

finančna nedisciplina je modus operandi našega založništva!

izjeme so tukaj samo zato, da potrjujejo pravilo.

mala založba pred leti nakazala nekaj fičnikov po skoraj letu dni in res zadnji grožnji pred tožbo. do danes ne odgovorili na zahteve po priznanju zakaj so se odločili za 50% povečano, a nikoli priznano, niti izplačano naklado. (dokaz imamo v obliki preštetih stiskanih naslovnicah na paleti v tiskarni in posnetek števca na tiskarskem stroju).

velike založbe, časopisne hiše: čakalna doba do osem mesecev, poniževanje s prošnjami za lasten denar …
čakanje na samo pogodbo o opravljenem delu do tri, štiri mesece…

računovodje imajo jasno postavljene zahteve: zadrževati sredstva do zadnjega trenutka, izplačevati dan, največ dva preden se pisatelju resnično strga film in nas pride pobit.

svetla izjema v tem smislu je založba SANJE, ki pa po svojem entuziazmu, odnosu do avtorjev itd. itd. tako in tako sodi bolj na mars, kot v ta finančni eldorado.

10 dni ni denarja – pa že na forum… he, he, he

hi, hi. Ob 10-dnevni zamudi še pomislim ne, da bi začela gnjaviti, pa ne samo v založništvu. To je pač realnost slovenske (pa ne samo slovenske) plačilne politike, še posebej državnih ustanov, kjer je postalo nekaj povsem samo umevnega, da se čaka tudi 90 dni, ne da bi se dolžniku zdelo, da bi ga bilo potrebno opomniti, kaj šele gnjaviti. Žal.

Ojej 🙂 Pa se res vse pri denarju konča, očitno nisem nobena izjema :))) Samo moj denar je moj denar, če sem se jaz držala pogodbe, se bodo tudi oni. Danes bom kar poklicala založnika, pa da vidimo 🙂

Še to. V pogodbo sem pozabila vpisati številko svojega računa. En teden po objavi, me je založnik sam kontaktiral, da sem na to pozabila in naj založbi številko pošljem. Če niso imeli namena plačati, potem verjetno ne bi prosili za številko 🙂 Res me zanima kaj se bo izcimilo. 😉

Zadnje čase, ko si lahko privoščim nekaj malega izbirčnosti pri tem, za koga in kaj bom delala, težav s plačili, k sreči, nimam več. Velja pa biti vztrajen.

Včasih se mi je zelo obnesla taktika “prijazno živciranje”: ko mine čas, ko bi založnik RES moral plačati, začneš tistega, ki je za to zadolžen (teto v računovodstvu, urednika, whoever) po trikrat na teden klicati, pri čemer si prijazen do omlednosti, osladnosti in še veliko čez. Kot bi ravno prišel s kakšne delavnice pozitivnega razmišljanja. 😉 Ampak kličeš vztrajno, predvsem pa nikoli ne izgubiš živcev, čeprav bi najraje klical – skratka, sčasoma jim greš tako na živce, da ti pošljejo tisto revščino. Pri meni je to delovalo v nulo.

Zgleden plačnik je Mestno gledališče ljubljansko – no, nasploh “državna” gledališča tozadevno spadajo med najboljše. Prav tako ZRC SAZU, fakultete ipd.

Od manjših želim kot izredno rednega plačnika, ki sem in tja da celo PREDPLAČILO (!), pohvaliti založbo Maska. Honorarji niso bogvekaj, ampak vselej poskrbijo, da je prevajalec/avtor prvi, ki je plačan, in da tudi dobi ves denar, ki mu je namenjen (npr. subvencija). Skratka, subvencije ne gredo za nakup barvnih tiskalnikov in druge šare, ampak za avtorje. Če kdaj dobijo kak večji denar, ti ga nekaj dodelijo, kot nekakšen zapoznel dodatek k honorarju.

Jaz imam zelo dobre izkušnje z založbo Miš. Vedno mi plačajo na rok, dan gor ali dol, če pa rečem, da rabim denar prej, ga pa tudi dobim. Tudi drugi, ki delajo z njimi pravijo tako.

>Honorarji niso bogvekaj …
Aja, pozabila sem dopisati, da še vedno nekoliko višji kot pri naši “največji založbi” …