Nimam navade podvajati sporočil, toda tokrat naj bo: Umrl je prevajalec, urednik Vasja Cerar

Ker ste tukaj zbrani številni knjižni molji, ki ste brali njegove prevode o Jadranu Krtu, menim, da je tule pravo mesto, da Vasjo osvetlim še z enega zornega kota.

Ni bil samo dober prevajalec in urednik ter “tak fin človek”, kot ga je ustrezno opisala Kitty s foruma knjižnih moljev.

Bil je tudi fenomenalen mentor mladim prevajalcem, kar je bilo v časih, ko še ni bilo študija prevajanja, a tudi zdaj, ko se književni prevajalci še vedno rekrutirajo tudi iz vrst drugih ljudi, nepopisno dragoceno. Ni namreč veliko urednikov, ki imajo energijo, da se pri vsem svojem delu ukvarjajo z razvojem prevajalcev. Vasja je že spadal mednje.

Ko si mislil, da si nekako postal prevajalec, si “padel v njegove roke” – in dobil nazaj tako rdeč prevod kot še nikoli od nobenega drugega urednika. In ko si bil že na tem, da se milo razjočeš, opustiš to delo in se posvetiš drugim rečem, te je najprej potolažil, češ da “sploh ni hudo”, in ti svetoval, da greš čez zadevščino še enkrat. Potolažil te je, da gre vsakdo skozi to fazo in da jo mora vsakdo tudi preseči. Predvsem pa ti je dal številne nasvete, kako to doseči. Šele njegovo “saj je vse rdeče” te je naučilo, da je prevajanje še veliko več od zvestega “prestavljanja”. In da je to veliko zanimivejše delo, kot si mislil do takrat.

Še pred nekaj dnevi sva se dajala o zadnjih podrobnostih nekega prevoda, “merila mišice” glede naslova ipd. Zdaj mi stvar leži doma in kar ne vem, kaj bi z njo.

Zaradi česa je umrl?