žalostna in nesrečna
Ne vem kje bi začela, v glanem s fantom se nonstop kregava. Oba sva stara 24 let in živiva vsak pri svojih starših, za na svoje nimava. Moram povedati, da sem sama ful težek karakter, to vem. kregava pa se v glavnem zato, ker sem jaz pri njemu ful nesrečna, pri meni pa on noče biti. eh, dolga zgodba! Imam tak občutek, da so njegovi ful hinavci on pa jih vse po vrsti kuje v zvezde. Še najbolj mi gre na živce njegov starejši brat, ki nič ne dela, ampak je zlat in karkoli on reče je “zlato”, uporablja fantovi stvari, jih uniči, itd. ampak je bog.
Meni ni nikoli nič žalega naredu al rekel ampak jaz ga ful ne maram, ker ga cela familija po rokah nosi, je pa navaden lenuh!
Kako rešit take stvari! Ne mi napisat, da se morava to s fantom pogovorit, ker se ne da z njim pogovarjat glede tega. Ker pravi, da to samo jaz vidim, ker sem hudobna!
Janja
ne enači ga z njegovo družino. On je on in z njim hodiš, oni pa te nič ne brigajo. Misliš, da bi s takim odnosom do njih bilo lažje? Da se ne obremenjuješ z njimi, da se ne pogovarjaš o njih, da ne dopustiš, da so vpleteni v tvoje življenje na noben način.
Saj pravzaprav ti je res lahko vseeno, kakšen je brat, tvoj fant pa ga mora zagovarjati, če ga ti kririziraš, jasno. Saj ga mora imeti rad, to je ja njegov brat. Stopi korak nazaj. Saj ti mora biti jasno, da ne boš ti spremenila cele družine in njihovih odnosov do tega “lenuha”. Verjetno res izpadeš hudobna, ker imaš verjetno prav, da je lenuh, pa ga težko zagovarja. Poskusi biti brezbrižna. Ne pogovarjaj se o tem.
Ne bi rekla, da je vseeno, kakšna je njegova družina, tudi tvoj fant je del njih. Izhaja iz nje in verjetno ima tudi marsikaj njihovega, samo da ti tega zdaj še ne opaziš.
Ne razumem te točno, enkrat pišeš da živita vsak na svojem domu, potem pa nadaljuješ, da si pri njemu nesrečna. Verjetno si občasno pri njih.Moraš res biti “ful težek karakter”, ker če ti vsa njegova družina ne odgovarja, ne moreš pričakovati, da boš ti odgovarjala njim, v nadaljevanju pa tudi tvojemu fantu. Tebi odgovarjajo tvoji starši (hvala bogu), njemu pa ne, kar je spet odraz, da med vama ni neke velike ljubezni. Skratka, poleg partnerja ti mora praviloma ugajati vse, kar ima rad on in obratno. Če tega ni, bosta težko našla skupno pot. To je moje mišljenje.
glavni problem je v tem, da sem preveč posesivna, jaz se tega zavedam ampak rešitve pa ne vidim. ko sem pri njih pa sem še 10x bolj občutljiva na vse. moti in prizadane me vse. saj je vse skupi brezveze, mogoče je pa res, da se nimava dovolj rada, čeprav sva skupaj že 4 leta. pa ne me narobe razumet, ne bi rada da bi zdaj bil on z njegovimi skregan ampak naj na njih gleda malo realno.
ma ne vem več, mogoče sem zrela za psihiatra
hvala lepa za vaša mnenja
a ti je to on rekel da si posesivna?? in ti si mu zacela verjet?
Ne razumem vec najbolj za kaj se sploh gre v tvojem primeru..
problem je non-stop prepiranje..glede kaksnih oz. katerih stvari tocno? Samo v zvezi z njegovimi bliznjimi?
To, da je uzaljen, ce kritiziras njegove bliznje je normalno, ker to je tako kot ce bi njega direktno kritizirala. S tem napades tudi njega samega zato ti priporocam, da se raje vzdrzis pa ceprav te dolocene stvari res motijo.. Mogoce mu na drugacen nacin povej; najbolje ce mu zastavis vprasanje: a se ti ne zdi, da je tvoj brat mogoce in podobno..nekaj v tem smislu.. Predvsem ga oz. njegovih ne smes direktno napasti! Raje ga vprasaj kako se njemu kaj zdi..to je veliko bolj fin nacin, ker konec koncev s tem, ko kritiziras njegove bliznje, posegas v njihovo intimnost, njihovo druzino zato se tudi pocuti uzaljenega in na nek nacin ogrozenega, v smislu, da nekdo, ki ni clan njihove druzine, posega v njih, njihov nacin zivljenja itd.
Kar pa je najpomembnejse je to, da ti zaradi tega vsega nisi srecna! Njegovi se definitivno ne bodo spremenili, zatorej, ali se bos morala nehati obremenjevati s tem ali pa poiskati novega fanta!
kot bi brala o sebi… tudi meni gre full na zivce, ce moram k njemu domov, njegov brat je oh in sploh super v oceh njegove mame, pa ceprav niti slucajno ni tako, ne studira, bluzi, ima vse mozne bonitete pri mami… najbolj me moti to, da je moja druzina do njega full prijazna, da se vsi ves cas ukvarjajo z njim, se z njim pogovarjajo, ko pa jaz pridem k njemu je skoraj tako kot da me ni, mama zanalasc skuha samo tisto kar ne maram, brat ne rece niti zivjo, v glavnem grozno…in ne morem mu dopovedat kako se pocutim, ker je takoj ves uzaljen, tako da sem na koncu problem resila tako, da pac ne hodim k njemu oz. cim manj in probam najti izgovor, ki ga ne bo prizadel. poizkusala sem ze na 100 in en nacin, da bi mu dopovedala kaj me moti, poizkusala sem biti prijazna in ne direktno napadalna pa nic ne pomaga…
kako indirektno? po ovinkih ne bo cisto nic drugace.. ti sama ga vprasaj za mnenje, kako se njemu zdi? recimo: se brat do tvojega fanta grdo obnasa in ko sta na samem, vprasaj fanta kako se mu je zdelo obnasanje njegovega brata?ali pa vprasa v tem smislu: a je tvoj brat slabe volje danes? no to je en banalen primer.. ampak pomembno je to, da nikoli ne smes izraziti svojega mnenja, ker to je ze zanj kritiziranje, moras ga vprasati za mnenje.. si na tak nacin tudi ze poskusila?
Ker ce ti tudi tako ni uspelo..jah potem ni vec druge, kot da pustis vse skupaj pri miru in se odpeljes dalec dalec proc v ”soncne” kraje..ce te seveda to vse tako zelo moti in te omejuje na tvoji poti do srece!
hvala ženskice za nasvete
pa, če se mi zdi kot da govorim steni. popolnoma nič ne zaleže, mu rečem 100 krat, da naj ne gre v biznise z bratom, ker ga je že večkrat fino nasral. a on mu slepo vedno verjame. saj reče, da imam prav, ampak le do naslednjič, potem je brat spet najbolj pameten, če pa rečem naj se spomni kako ga vedno kaj najeb…, sem pa jaz tista, ki mu nonstop sponaša in da kar je blo je blo.
Sani kako ti uspeva, da ne greš k njemu. jaz moram, ker drugače moj k meni ne pride!
Forum je zaprt za komentiranje.