Žalost in obup ……
……. sta me ta hip tako močno zagrabila, da……
ne vem, še pišem težko, ker me srce tako boli,
po licih pa se mi izlivajo solze jeze, žalosti in obupa.
Že teden dni pomagam možu pri vnašanju nekih
določenih podatkov nek računalniški program.
Dnevno porabiva za to po tri do štiri ure in to po vsej
službi, po vsem naporenem dnevu, od sedme do
enajste ure zvečer še tole, kar naj bi trajalo nekako
deset dni, po najnih izračunih, koliko uspeva v določenem
času postoritiv, vnesti in narediti.
In kaj se nama zgodi danes?? Oh, ta k…….eva elektrika!
Pa je tudi moj mož iz tega foha, pa bi ga zdaj kar za vrat
zagrabila in pop……la!
Podatke sva vnašala (pri vsem, kar mene ob sobotah pač
kot gospodinjo in srkbnico hiše čaka, pometanje, pomivanje
stopnišča, čiščenje pred hišo, po hiši, likanje, pranje, sobotno
čiščenje, ker drugače zdaj trnutno ni časa ……..) dobri dve uri, ko
nenadoma ………… pismo rosno, zmanjka elektrike. Program je
tak, da ne morem sproti shranjevati, ampak moram program
prekiniti in na novo odpreti in tako dalje in tako naprej (taki so
pač znanstveniki, da ti uspejo narediti program, ki nima “diskete”
za shranjevanje, ampak je možno to narediti le s prekinitvijo dela.
In midva vnašava, elekrike zmanjka, PC mi javi, da ne bo shranjenega dela, ki ga med delom nismo shranjevali. Ali pri vsem tem, ko je toliko ur “težkega” in zajeb…ega dela za vami ne bi občutili jezo, žalost, obup, skrajno pobesenelost ………. Jaz to občutim in ta hip sem tako zelo žalostna, da sem tudi zajokala. Res, prav zjokala sem se od same nemoči in besa in jeze na ljudi, ki ne znajo narediti nečesa tako, kot je to potrebno, nenazadnje je vse skupaj volontersko, ljubiteljsko, ni nujno za naše vsakdanje življenje in to, kar počnem jaz, tudi počnem zgolj iz dobre volje, ne iz nuje in potrebe za neke govnarje tam v Ljubljani, ki si praskajo …..ne vem kaj, da ne počnejo oni tega, ampak mi, ki jim delamo svinjsko uslugo, ker sploh kaj delamo ……… pismo, pošizila bi, če bi zdaj imela tega odgovornega čoveka za vse to delo tukaj, za ta program tukaj, bi mu zavila ne samo vrat, ampak še kaj drugega. Moje diplomsko delo čaka zaradi teh jajc, zdaj pa še to ……… in ta človek, srčno upam, ne bo nikoli več pri meni na kosilu in mi kvasil bedastoče o tem delu, ker ……………… sem preveč besna, da bi to današnjo dogodivšično lahko hitro pozabila.
Zdaj grem jokat v kuhinjo k enemu sendviču in morda bo danes celo kosilo narejeno, ker sem se odločila, da danes nič več tega dela ………
Hej, Marici kako dobro razumem tvojo jezo.. tudi meni se je ze to zgodil.. Bemti sem vzel enkrat dopust, da bi napisal ene sluzbene zadeve doma, ker tam nimam pravega mira, sem pisal od jutra, nic shranjeval, Backup pa imel izkjucen, ob poldne pa je potemnel monitor…
Bil sem tako jezen, da sem sel takoj v trgovino in kupil UPS. To je napravca, ki mi omogici, da ob izpadu mreze v miru ugasnem racunalnik.
Na, vidiš ježek, meni je mož ob tem dogodku dejal:
danes sem pa jezen nase, ker sem imel priliko
dobiti en UPS čisto za “nič” soldov, pa sem si mislil,
le čemu mi bo? Pi..du ja, viš, zdaj pa vidim, da se nič
ne zgodi brez razloga, le razlog se pokaže kasneje.
Tako je to. Zdaj bo pri hiši tudi UPS, posebno zato,
ker se tukaj tak “fehler” lahko večkrat zgodi kot ne!
Ježek, hvala za razumevnaje. Zdaj sem malo ven iz
jeze in greme naprej, oz. od začetka.
Glede na vse muke, in vse večere, ko sem mislila nate in vedela kaj počneš, tudi to , kako težko in hudo zna biti kadar se dela tako delo ( ker nismo vedno odpočiti in dobrega razpoloženja ) , me je ob tem tvojem postu objela ena velika žalost. Da se je to sploh zgodilo, ni to prav !
Verjetno lahko rečeva le, kar je pač je in se dela naprej. Bi ti pa pomagala, ko bi to bilo možno. Z veseljem !!
Forum je zaprt za komentiranje.