Zal nam je,da imamo otroke.
Je cista ljubezen. In vse kar pocnes z njim in za njega je iz ciste ljubezni. V kolikor je otrok projekt zaradi kateregakoli drugega vzroka potem nam je z njim tezko.
V potrosniski in tekmovalni druzbi pozabimo na vsa zdrava custva in ljubezen nas samih in otrok. Otroka je treba vzgojiti tako, da je samostojen, sprejeti, da je osebnost zase in mu dajati zgled. In potem to sploh ni tezko, vse tece samo od sebe.
Otrok pride na svet z izvirno in cisto ljubeznijo. Mi smo tu zato, da ga poslusamo in usmerjamo.
Ce pa razmisljamo potrosnisko in tekmovalno, potem otroku in sebi otezujemo zivljenje. Ne poznamo custev svojega otroka, poznamo pa vse znamke, ki jih nosi, zelimo da prej shodi kot sosedov, da ima vec medalj kot bratranec, da se poroci s tisto, ki nam odgovarja, da nam bere misli,… Itd.
In taksni starsi so razocarani. Vzgajajo z egom in ne ljubeznijo.
In se ena poucna zgodbica o vzgoji.
https://www.srecno-zivljenje.com/kako-orlica-izbira-oceta-svojega-narasaja.html
otroke imamo iz čisto egoističnih vzgibov, bolj kot planiramo, bolj smo egoistični. Še najmanj so tisti, ki se plodijo kot živali, kjer je otrok naravna posledica seksa.
Ravno tako jih pa nimamo zaradi egoističnih razlogov.
Če se tega zavedamo, je že pol narejenega.
[/quote]
Jaz sem besedo ego omenila pri vzgoji. Ko otroka usmerjamo iz ljubezni, takrat upostevamo tudi njegova custva, zelje, karakter, stanje,misli… Kadar pa pri vzgoji upostevamo samo svoj ego, takrat otroka zelimo spremeniti in mu vsiljujemo svoj pogled, potrebe, custva, misel,… Torej, ko vzgajas iz ciste ljubezni, spostujes ves otrokov znacaj, ga cenis in sprejemas tako dobre kot slabe lastnosti. Takrat je vzgoja precej lazja, vsaj meni je.
Zakaj imamo otroke, pa zase lahko recem iz ljubezni. Zase. Ce je zelja za vas ego ok, zame ni. Zame so zelje zivljenje, brez njih ne bi imela smisla ziveti, rasti, delovati, se uciti,…
Iz vseh tvojih zapisov se da razbrati, da te je mati zavrgla, verjetno že ob rojstvu. To se dogaja tudi pri živalih in človek ni nič drugega kot žival.
—————————————————————-
wiki:Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Primates (prvaki)
Naddružina: Hominoidea (človečnjaki)
Družina: Pongidae (človeku podobne opice)
Rod: Homo (človek)
Vrsta: H. sapiens
Podvrsta: H. s. sapiens
——————————————————-
Očitno tudi nobena ni imela tako nizkih kriterijev, da bi se ti pustila oploditi je tudi evidentno.
Torej, nehaj se smiliti sam sebi in lepo tiho počakaj na svoj konec. Predvsem pa nehaj utrujati s svojimi kompleksi manjvrednosti na mon-u!
Tega je žal veliko. Nekoč sem poznala punco, ki je zanosila samo zato, da bi (nekdanjega) partnerja prilepila nase. Potem pa je ugotovila, da je dojenček delo … joka, je glasen, je potrebno podojit, kupček podret, vse je bilo težko. Če je le lahko, je dojenčka predala komu drugemu, npr familiji, ki so ji itak vse k riti prinesli. Ko je dojenčica zrastla, pa je ugotovila da ona ne more bit doma, da bi ona šla ven, z otrokom bi pohajkovala, ampak vedno z nekom poleg, da bo lahko ona prosta in fraj. Ko sta se končno razšla, pa ugrabitve otroka, ni se oglašala, policija za njo, … sedaj je sodišče odločilo da bo otrok pri njemu, sedaj pa vsaki drugi vikend igra najboljšo mamo. Pa še takrat pobegne za vikende se ga napit in zadet, za hčerko pa babica skrbi. No, zdaj je korona boga reva nima kam it 🙂
Ti si pa tole poglej
Hja tudi pri meni je bil ups. Kontracepcija odpovedala. Pa sem bila prvo leto cisto paf. Izgubila sluzbo zaradi tega, ker je bila rizicna nosecnost in sem prezivela vecino casa v bolnici mi je sedaj ze bivsi moz vsakic vrgel pod nos kako njemu manjka seksa. To mi je naprej metal se prve mesece po porodu, ko sem spala po 2-3 ure na dan. Ker je imela hcerka neko dihalno motnjo in sem nonstop poslusala ce diha. Ene parkrat sem si rekla kako mi je zal da sem sla v to. Potem pogledas tisti obraz, roke….kako je cistvo odvisen od tebe. Kako se razveseli ko te vidi, ko ga objames. Ne vem, cisto me je streznilo. Zacela sem se boriti zase, za otroka….danes 12 let kasneje, je ne dam za nic na svetu. Sem vesela da jo imam. Pomagala mi je odrasti.
Ti si pa tole poglej
https://www.youtube.com/watch?v=sP2tUW0HDHA
[/quote]
Ta film nas opominja, da ni zgolj fikcija, ampak, da se naša prihodnost natalitete res spreminja v to smer. Vreden ogleda!
Enostavno tega egoizma novodobnih kandidatov za bodoče starše ne morem razumeti. Zlasti, ce imas za seboj kalvarijo dolgih let zdravljenja neplodnosti in ene same zelje, da v roke dobis ta zaklad, tvojega otroka.
Egoizem in razvajenost se preprosto rece remu, kar zavijajo v celofan pod drugimi , laznimi imeni.
Žalostno.
Benz, 28.11.2020 ob 08:19
Sem prebrala celoten članek, ki temelji na zapisu.
Njim ni žal, (gre se za skupnost iz tujine) da imajo otroke, temveč imajo otroke zelo radi, za njih bi naredili vse.
Uničuje pa jih sama obveza starševstva in pritiskov.
To, da so morale pustiti kariero, da so doma z otroki. Oče seveda dela in je z njimi dve uri na dan. Rutina jih ubija. Ubija jih osamljenost.
Torej sama iz zapisa sklepam.
Te mame, tudi očetje ne zmorejo starševstva. V tujini ni kakor pri nas, vsak vsakega pozna, narava. Lahko so to velika gosto naseljena mesta, kjer si iz dneva v dan sam s seboj. Urniki so od jutra do večera, v tujini se delavnik pričenja ob devetih tja do petih.
Očetje prihajajo samo spat.
Sicer tole ni nič novega.
Poznamo dosti karieristk s tremi otroki, ki so se zavihtel v karieri zase, otroke so pač starši od nje in njega vzgajali. Toda ona je uspešna mati, žena in poslovna ženska.
Ženske po svetu, kjer ni staršev v bližini so potem lahko samo mame in razumem, da nekatere nekateri ne zmorejo.
Beseda, članek je na temo da ne zmorejo, ne da nimajo radi svojih otrok.
[/quote]
Dvomim, da je veliko starsev, ki nimajo radi otrok. Kot pravis, je pa starsevstvo svinjsko naporno, sploh ce nimas pomoci.
Se zalotim, kako vcasih sanjarim, kako brezstresno sem se vcasih v sluzbo spravljala, zdaj si pa ze zjutraj ves adrenalinski, da ti uspe npr. ujeti vlak.
Naporno je in neprimerljivo s samskim zivljenjem oziroma zivljenjem v paru, vendar trga velika vecina ne prizna.
Zdaj je pa sploh cela norisnica. Pokazite mi enega samega zaposlenega, ki mu med delavnikom uspe se v trgovino skocit, otroke na igrisce peljat, z njimi pouk izvajat, kosilo skuhat in se kaj. Ga ni, ne?
Res je noro. Nimam nobene podpore od starih staršev, tko kot nekateri. Nisem si predstavljala, da bo tako stresno.
Forum je zaprt za komentiranje.