zakon, pravilnik
Prosim za odgovor na naslednje vprašanje: če v povedi omenim nek zakon v celoti, pišem zakon z veliko začetnico. kaj pa v nadaljevanju, ko želim pisati le zakon (ne želim navesti celotnega imena) in tega ne poudarim posebej (v smislu: v nadaljevanju zakon ipd.)?
Prav tako me to zanima pri ostalih poimenovanjih, npr. pravilnikih, statutih, imenih podjetij, uradov (npr. Urad RS za mladino – v preostalem besedilu pa samo urad ali Urad?).
Hvala za pojasnilo; upam, da ste razumeli vprašanje.
O tem smo pisali ravno pred kratkim…
Po slovenskem pravopisu gre takole: ko dokument navedeš s polnim imenom, ga pišeš z veliko začetnico, seveda če gre za lastno ime dokumenta. Ko ga pozneje navajaš znova, ga pišeš krajše in z malo začetnico.
Po pravilu je namreč razlika v tem: pri zapisu Zakon o tem in tem pomeni, da gre za lastno ime; pri zapisu zakon (navadno ne povsem poln zapis) pa se smatra, da gre za občo rabo, zato mala začetnica.
Pri institucijah je v principu enak način zapisa, razlika pa je v subjektivnem dojemanju. Gre za to, da v nekaterih institucijah ne želijo, da se njihove krovne ipd. institucije piše z malo začetnico. Na primer, vladni organi bodo striktno pisali Vlado z veliko začetnico, raja jo pišemo z malo začetnico, enako je npr. s parlamentom ipd.
Na kakih ministrstvih boš opazila, da Ministrstvo striktno pišejo z veliko začetnico, seveda bi po zdržala tudi mala začetnica (torej samo ministrstvo).
Pravopis je bolj ko ne jasen, drugo pa je, kar prinaša praksa. Jaz prakticiram takole: upoštevam pravopis, vendar če presodim, da v določenem primeru to ne zdrži ali da je moteče (torej izrecno negativno izstopa), zapis raje prilagodim strokovni praksi. Torej opustim pravopisno pravilo do te mere, ko je to še strokovno sprejemljivo.