zaklepaj
Podvajanje praviloma ni na mestu, vendar tu ne gre za poved, ki bi imela na koncu dva zaklepaja. Gre za »vgnezdeno« ali dodano besedilo, ki podrobneje pojasnjuje ali dopolnjuje besedilo, ki je med oklepajem in zaklepajem.
Tipografsko je tudi ta oblika je dopustna, ni pa najbolj lepa in ne preveč všečna.
Matematika, logika in tudi mnoge druge vede imajo svoja pravila za rabo različnih vrst oklepajev:
( ), [ ], { }, ⟨ ⟩, ,⸤ ⸥ ,｢ ｣,〚 〛itd.
Npr. polovični oglati oklepaj v angleščini zaznamuje dodano ⸤besedilo⸥. Tradicionalno – npr. začudenje, opozorilo [i]sic[/i] je v kurzivi in v navpičnih oglatih oklepajih, čeprav nekateri pišejo tudi v okroglih (sic). Velikokrat so znotraj oglatih oklepajev tudi tri pike […], da bolje zaznamujemo izpuščeno besedilo.
Tipografsko, v navadnem besedilu in če ni določeno drugače ter se nikakor ni mogoče izogniti, se poslužujemo hierarhije različnih oklepajev (malo drugače kot v matematiki).
Npr.: besedilo besedilo besedilo (besedilo besedilo [mon], besedilo besedilo besedilo [2011], besedilo besedilo [1], besedilo [besedilo {besedilo} besedilo]).
Ni ravno pregledno!? Za letnico, številko ali kakšno besedo še gre, drugače raje ne. Temu se praviloma izogibamo in skušamo poiskati elegantnejše rešitve. Da krepkeje ločimo pojasnilo uporabimo npr. podpičje ; ali druga ločila kot so: | , • , — , – , /.
Nekaj možnosti, brez poseganja v samo besedilo, z le nekaj popravki zatipkanih črk in brez ločil na koncu alinej:
– stopnja težavnosti (vključuje lažje in zmerne specifične učne težave [v nadaljevanju: učne težave])
– stopnja težavnosti (vključuje lažje in zmerne specifične učne težave | v nadaljevanju: učne težave)
– stopnja težavnosti (vključuje lažje in zmerne specifične učne težave – v nadaljevanju: učne težave)
ali:
– stopnja težavnosti; vključuje lažje in zmerne specifične učne težave (v nadaljevanju: učne težave)
– stopnja težavnosti – vključuje lažje in zmerne specifične učne težave (v nadaljevanju: učne težave)
Možno je opozorilo ali pojasnilo napisati v novem stavku. Navedeni primer lahko rešimo tudi z opombo (marginalno ali na dnu strani). Tehnične termine lahko napišemo v slovarček ali v seznam pojmov in kratic ali okrajšav na začetku, pred glavnim besedilom.
Zgornja razlaga je sicer zelo natančna, vendar z dvema oklepajema na koncu stavka/povedi ni nič narobe. Včasih so zaradi veliko vstavkov potrebni tudi trije ali več zaklepajev, kar zna biti res malo nerodna reč, vendar če gre za pravno besedilo in povrh vsega še prevod, pri čemer ta ne sme v ničemer odstopati od izvirnika, se pač navede potrebno število oklepajev.
Res ni pretirano lepo, včasih deluje tudi malo čudno, ampak če je tako pravilno, je pač pravilno. Če pa je le mogoče, ni treba pretiravati z oklepaji in zaklepaji in se raje poved oblikuje drugače.