Zakaj vam je fajn kampirat?
Kdo tu trdi, da je kampiranje za tiste, ki si ne morejo privoščiti hotela ali apartmaja?
Ravno obratno je.
Ste se sprehodili kdaj po kampih? Koliko premoženja! Sami dobri avtomobili, pa koliko ene opreme – prikolice, šotori s svašta opremo, od hladilnikov, do štedilnikov, miz, stolov, paviljonov, senčnikov, svašta….. Do vse druge opreme, ki jo moraš čez leto tudi nekam pospraviti.
Tako da kampirajo ta “situirani”. Vse to nabaviti, vzdrževati, vlačiti s sabo v zanesljivem avtomobilu, potem pospraviti, O to stane…
Saj ravno zato, ker se ne hodimo na dopust samo kopat, hodimo okoli po svetu, kjer je še kaj za videt.
Poleg tega, malo si poglej agencijsko ponudbo. Za 500 evrov dobiš tud že polpenzion v Grčiji, v ne najslabšem hotelu, z avionom in vsemi taksami vred. Se pravi jurja za dva.
In če solidnemu apartmaju na Hrvaškem za 600 evrov prišteješ še prevoz pa hrano … si tud tam nekje blizu. Tud če hrano vlečeš s sabo, kar zgleda Slovenčki zlo radi delajo in pol zgleda kot da je zastonj … Je pa doma treba kupit pa tovorit sem in tja.[/quote]
No, jaz ko grem morje, se grem kopat, se sončit, poležavat v senci, brat knjige, skratka bolj kot ne lenarit.. Na 40 stopinjah se mi pa res ne da razgledovat. Pač nisem oseba, ki se ji mora stalno nekaj dogajat in ki mora bit stalno nekaj animirana. Saj grem tudi kaj pogledat, ampak na morje grem zaradi morja, ne zaradi nekih znamenitosti. Ko hočem gledat znamenitosti, grem kam drugam.
O polpenzionih v Grčiji za 500 evrov sem pa že zgoraj napisala. Sranje. Poleg tega pa se moraš v Grčiji obvezno vozit na plažo, če hoče prit na tiste lepe. Tiste mestne plaže oz. plaže v turističnih naseljih so sranje. Tam nikjer ne dobiš apartmaja ali hotela blizu lepe plaže, na HRv pa to dobiš. Malo preveč idealizirate to Grčijo (ki je poleg vsega še polna pijane britanske mladine, nekatera nasilja so čisto britanska v bistvu, in totalno skomercializirana).[/quote]
Uf, ti pa še nisi videla veliko Grčije. Bom ugibala: Si bila na Zakintosu? In po tem sodiš celo Grčijo?
Uh, uh, uh, napadaš Romana v vsakem odstavku, da je vzvišen, hkrati pa iz tvojega pisanja veje vzvišenost nad vsem in vsemi, ki niso kot ti, z zadnjim pa nas zapečatiš še kot nesposobne debatiranja.
Deklica draga, s tako osebo, ki ima odnos do sogovornika kot ti, niti ni kaj za komunicirat. In bila bi presenečana, da tudi na tem forumu obstaja kar precej širokih sogovornikov, ampak takim tvoj način komuniciranja ne ustreza, ker bistvo sogovorništva je v strpnosti, potem pa pride še vse ostalo.
Zavedna
V naslovnem postu avtorica sprašuje “Zakaj vam je fajn kampirat”.
Vse kar sem naredil jaz je da sem odgovoril na vprašanje, čeprav sam uporabljam tudi vse ostale načine dopustovanja.
Kaj si pa ti naredila v svojem postu? Petkrat si direktno ugotovila da sem (sledi kup osebnih žalitev), nekajkrat pa še posredno. Pravzaprav gre za eno samo zmerjanje ob ugotovitvi, da mi je bolj všeč način preživljanja dopusta, ki tebi pač ni.
Okoli (nad)naravnosti človeka in tvoje ugotovitve, da je narava postala “novodobni bog” naj ti povem, da je narava obstajala že par milijonov let pred človekom in jih bo še par za njim. Po tej plati je torej narave v primerjavi s človekom res “Bog”, čeprav sam tega nisem trdil nikjer. Ko umreš, boš ne glede na svojo sedanjo visoko ceno same sebe postala samo in le delček nje. V obliki hrane za primitivne vrste zemeljskih organizmov. Jaka nadnaravnost torej.
In ja, naravno življenje se izogiba potrošništvu, večina ostalih počitniških variant pa je samo in le to – dobiti čimveč dobrin za čim manj denarja, nifilati si urnik s čim več kupljivimi zadevami. Ampak, kar koga veseli, naj izvoli.
Sicer je pa takole. Pred dvema letoma smo del dopusta šotorili, del pa preživeli v hotelu (Nemčija). Lani smo del dopusta preživeli v prikolici, del pa v hotelu (slovenske toplice). Letos smo že dopustovali v šotoru, čez nekaj dni pa spet odhajamo v hotel v tujino. Toliko o moji zadrtosti in preprostem umu, ki da pozna in zagovarja samo eno obliko dopustovanja. V tem duhu si še enkrat preberi svojo trditev o mojih puhlicah na račun kampiranja.
Edino kar je v tvojem ogašanju pravilno pa je tvoja ugotovitev, da imam simpel kriterije. Res jih imam. Na dopustu ne težim brez veze in ne picajzlam, če se le da. Ker sem na dopustu cel. Tudi moj duh in moj ego.
Ampak glej, jaz sem avtorici odgovoril, ti pa se po salvi zmerjanja verjetno tudi bolje počutiš. Če mojo razlago sprejemaš, prav, če ne, pa tudi prav. Naj gre pa vse skupaj v fond bogastva raznolikosti ljudi, kot praviš sama.Sedaj se grem pa zavleč v svojo jamo, kjer bom v temi nerazgledanosti še naprej v miru gojil svoje predsodke in frustracije 🙂
Kar se kampiranja tiče – mislim, da je vsake toliko let čisto ok, zaradi spremembe, ampak moje mnenje je, da je pravi dopust tisti dopust, kjer si odpočijemo tudi od gospodinjskih del – kuhanja in pospravljanja. Meni ni lepšega dopusta kot dopust v hotelu – polni penzion in ostali konfort, ki ga takšno bivanje nudi. Imam pa zelo rada hrvaško obalo – ker še ni skomercializirana.
Zanimiva debata…
No, jaz pa ne hodim več na poletne počitnice, že kakih 10 let, vsaj ne na take klasične kot jih zgoraj opisujete, ker obožujem zimo in sneg in si rajši privoščim 2, včasih celo 3 tedne smučanja v tujini.
Poletja so mi fajn zaradi aktivnosti na prostem, npr. kolesarjenje, tenis, tek, tudi plavat grem sem pa tja…ampak zima je pa zakon:)))))))))
no, zdaj ko smo ugotovili, da obstaja ” vecplastnost zivljenja, odprtost in avtenticnost ”
🙂
se lahko spet vrnemo k primarnemu vprasanju :
prijazna gospa, zal je vase vprasanje precej siroko zastavljeno, kar je privedlo do
posplosevanja in najbrz si iz tega blagega prerekanja niste prav veliko odgovorila.
za res realen odgovor, glede na to da nimate izkusenj,
bi morali vsaj priblizno poznati vas nacin zivljenja, potrebe, vas pogled
na dolocene zadeve, in predvsem vase zelje.
polemiziranje o tem a je kampiranje za reveze, kaksna je grcija in kaksni so italijani
je samo del izkusenj posameznikov.
osebno zal nisem preizkusil vsega kar bi rad, vendar dovolj da si lahko ustvarim
svoje osebno mnenje. od AI v turciji se v casu turskih miljonov pa do par tisoc predelanih kilometrov po avstraliji, od prezivetih dni v hisici v kampu, prikolice, do grskih otokov,
od socialisticne hrvaske pa tja do jadranja.
kako lahko izgleda kampiranje je lepo opisal roman.
kampiranje v stilu “vzames in gres” ni za vsakega in se ga vecina ljudi ki hodi kampirat
enkrat na leto (kot glavni dopust) ne posluzuje. prav tako je preziveto kuhanje hrenovk in
juhic na zepnem plinskem gorilniku. leta 2011 obstaja na trgu toliko materiala, da kampiranje
z malo dobre volje, iznajdljivosti in financnega vlozka ni nikakrsna muka.
ker pa so dobre stvari seveda drage, si kot nebogatas vsako leto omislim kaksen dober
kos in tako se zadeva izpopolnjuje iz leta v leto. kampiranje je pac ziva zadeva, ki se spreminja.
osebno mi ni do prezivljanja dopusta na vedno enem in istem mestu. mogoce to izhaja se iz casov ko sem hodil na jadranje po jadranu, u glavnem, ce se le da smo v kampu najvec en dan
maksimalno dva. destinacijo si okvirno zacrtamo, jo pa po potrebi spreminjamo.
tako smo letos zaradi otrok termine stacioniranja podaljsali kar na tri do stiri dni.
smo pac ostali tam kjer nam je bilo lepo in smo se imeli fajn. tam kjer je bila topla voda in
dezurne cistilke na wcjih. kjer je bila topla voda in ni bilo nobenih vrst. prevozili smo
2400 km, z enoprostorcem. 17 dni. hrano smo povecini imeli s sabo, vsake toliko smo kaj nabavili v supermarketih, pa ene parkrat pizza, nismo razmetovali niti nismo sparali.
( sem naredil mulcu 85 dkg mecarice in krompir, je kar oblezal :-), pa tudi ostali smo bli siti )
kaj je plus:
to da hodim bos v umazanih hlacah, da se otroci utapljajo v pesku mivki in kamenckih,
to da vstanem kadar me otroci zbudijo, to da gledam zvecer v temi zvezede v svetlobno neonesnazenih krajih, to da spoznam vsako leto kaksno zanimivo osebo z drugega konca sveta,
da vidim zmeraj kaj novega, da se mi ni treba ozirat na urnike, potrebe in hotenja drugih.
da prezivljam dopust kot si jst zelim in ga prilagajam sebi in ostalim v druzini.
kaj je minus:
vcasih se je potrebno namazat z avtanom, vcasih ni toplega obroka zaradi selitve,
kdaj pa kdaj ne dobis ravno idealnega prostora v kampu, vcasih mi naraste pritisk zaradi
kaksnega penzionisticnega kamperista, kje pa sem otroci zbezljajo, pa ce se zgodi dez
je vcasih potrebno malo improvizacije mimo planiranega, pa to da ne znajo anglesko v kampu.
francozi pac.
nam je tako vsec in tega ne zamenjamo za noben AI hotel.
tja bova sla kak vikend ko bova v penziji.
prijazna gospa, ne vem ce vam je moje pisanje kaj v pomoc, na pluse in minuse kampiranja
pac vpliva ogromno dejavnikov. ne vem kolko ste stara, a imate druzino, majhne-velike otroke,
kaksna je debelina vase denarnice in s tem posledicno koliko ste namenjena pripravljena
odsteti za opremo za kampiranje, katero destinacijo imate v mislih, v katerem terminu,
koliko casa, pa se kaj bi se naslo.
u glavnem debata za ob kavi na kaksen dezeven popoldan.
na kaksno bolj konkretno vprasanje pa tudi ni problem napisat se par vrstic.
r.
p.s.: tisti ki vam kaj v mojem odgovoru ni vsec, ga enostavno odmislite. je brez stresic in zacetnic in je namenjen predvsem prijazni gospe. kakorkoli ze, ni namenjen filozofiranju,
prerekanju, uvodu v kreg in merjenju moci.
pa lep dan.
V kamp da bi šla bivakirat kot kak pračlovek!!!Ni šans.Ni tam tušev,ker jaz se 3x dnevno tuširam pa nega nohtov,dnevne in nočne kremice,vazelin in skratka nimaš se kje temeljito umivat ,urejevat pa piling,styling,pirsing.Potem nimaš kje shranjevati oblek,ker jaz neurejena ne bom okrog hodila in to še po kempu polnem mravelj,ščurkov,komarjev in drugih domačih in divjoh glodalcev.Poleg tega obožujem visoke pete in po kempu jih ne bi mogla nositi.Pa najvažnejše čisčenje zob.Ne bi si šla umivat v skupno kopalnico v kempu,kjer je polno nekulturnih ljudi pa leglo glivic po tleh….WCji smrdijo po iztrebkih ljudi,ki jedo nekvalitetno konzervirano glutensko ceneno hrano…Pa prikolice ena zravenm druge.Še sexat ne morem sprioščeno ker me sosed lahko posluša?!?!Jaz pa ob vojagerjih ne doživim vrhunca skratka ne uživam,če vem,da me kak sliši.Sem namreč glasna pri tem.Pa umivanje posode v skupnih umivalnicah mi sploh ni po godu.Vse mi pride za moje umetne nohte,ki so res lepi dolgi.Skratka kamp je za tabornike in familje z veliko otroki in malimi prihodki.Jaz prisegam na kvalitetne hotele z vsem udobjem.
…ker se lahko zjutraj zbudim v blatu (kot so se naši tastari letos, ponoči dež, hudournik itd)…
…ker mi lahko burja odpihne šotor ali baldehin…
…ker se moram zvečer, ko mi “najbolj paše” tuširat tam nekje (mraz…)…
…ker moram za vsak drek nekaj deset metrov tja do tistih wc-jev ( umivanje, zobje, wc, pomivanje posode itd itd)…
…ker je kampiranje tako presneto ceneje kot ostalo…
…ker moraš nabavit morje neke opreme in potem seveda vedno in vedno kampirat…
…itd…
…pa da ne bo pomote, že velikokrat v kampih, toda v zadnjih letih še večkrat kje drugje (app, Tunizija, Turčija…)…
…kakorkoli, ne rećem, da so kakšni zapriseženi kampisti, resnica pa je, da so na žalost prevečkrat vzrok finance, le da nekateri to seveda neradi priznajo in zaradi tega prisegajo le na ta način…
…in še enkrat, mišlenje,da je kampiranje najcenejši način dopustovanja je skorajda že preteklost !!!?
Evo, še ena kampistka oz. šotoristka.
Zakaj?
Ker mi je super, da si cel dan zunaj, v senčki, do morja je par korakov, to odtehta tudi skupne WCje in tuše. Ješ, kar ti paše, lahko si skuhaš ali pa greš nekam na kosilo/večerjo. Otroci se lahko zabavajo in raziskujejo po svoje.
Če ti kamp ni všeč ali se naveličaš spakiraš in greš drugam.
Kampiramo vedno julija in sicer do sedaj Francija/Grčija/Španija/Italija. Nobene gužve na plaži. V 3 tednih ponavadi zamenjamo 3-4 lokacije in si tudi kaj ogledamo.
Res pa je, da me vleče tudi v Benelux in Skandinavijo, pa tja s šotorom ne bi šla.
…pa saj ne morem verjet, Slovenčki v hotelih, sirote Jerice, čučavci, pospermani jogiji…dajte no, če niste istega mnenja, pa tud ni treba biti nesramen 🙁
vsak ima svoje veselje in mislim, da vprašanje ni bilo namenjeno prepucavanju, ampak kakemu pametnemu nasvetu, za lažjo odločitev.
nimamo vsi enakih finančnih možnosti, nekateri čez leto ne hodijo nikamor in se morda na dopustu radi pustijo pocrkljat v hotelu, naši otroci so različni, moji npr. obožujejo čofotanje in ju ne bi spravila na neke obhode, ker sta še majhna in se hitro naveličata. zato se ne morem primerjat z nekom, ki ima večje otroke ali jih sploh nima. pa tako, meni je kampiranje zanimivo na svoj način, a žal se res zelo bojim malih žužkov (vem, tudi v hotelih in apartmajih so) in vem, da šotor zame ne bi bil dopust, ker bi me stalno skrbelo kaj gomazi okoli. taka sem in nisem ponosna na to, ampak ljudje smo različni in imamo različne interese. bodimo malo bolj strpni, pa ne bo nikomur krona z glave pada… zato sem se malo vmešala v tele debate, čeprav kakih pametnih kamp izkušenj ne morem podati 😉
vsem lep dopust in tistim ,ki si ga niso mogli privoščiti, da bo jim naslednje leto uspelo. pa naj bo to kamp za sirote ali polpenzion v hotelu za neumne Slovenčke ;)))
Ko grem na obisk k kakšnim prijateljem v kamp, me vedno zalušta, da bi tudi sami kdaj šli na tak dopust. Ko me mine ta prva euforija ob “ležernem” izležavanju pred prikolico, sem vesela, da nisem tam 🙂
Jaz pač nisem za take štose kot je skupni wc. Mislim, da bi fasala tako zaprtje, da bi čez par dni jokala. Sem ravno o tem debatirala s svojo najboljšo prijateljico, ki je zaprisežena šotoristka 🙂
Potem, kar jaz vidim kot slabo, ko opazujem te svoje prijatelje, je večno pomanjkanje prostora v avtu, ko gredo na dopust. Pakirajo in pakirajo, tlačijo še najmanjše stvari v zaden prazen prostor v avtu, da bodo ja vse dobili noter. Te priprave vzamejo cel dan, isto takrat, ko pridejo domov…torej pakiranje.
Potem kuhanje na nekem koherju…ok, prikolica je drugo in nekateri imajo že skoraj pečice zraven…ampaka vsseno.
Potem pa še galama. Ta zna biti tudi sicer v hotelu, ampak se skozi stene vseeno ne sliši tako zelo kot skozi steno šotorov.
Potem pa še ves drugi komfort…
Meni hotel ni problem, ker me zjutraj (razen če naročim) nihče ne budi, nihče mi ne pove, da moram na zajtrk. Nihče me ne gnjavi prav nič. In lahko sem čisto cel dan v stiku z naravo, če mi paše. Ne vem, kje tisti, ki v hotele ne hodite, vidite toliko omejitev? Pa saj hotel ni zapor s točno določenim sporedom.
Letos smo bil na obisku pri prijateljih v Straškem in moram rečti, da me je ob tistih mobilnih hišicah res imelo, da bi jih šla takoj rezervirat za naslednje leto. Tisto pa je res luksuz. Ampak, ko sem zvedela, da stane najem za en teden od 750 eur navzgor, me je vse minilo…tako, da kampiranje ni nujno, da je ceneje od hotela. Sploh ne za nas, ki imamo še manjšega otroka in plačujemo samo za d2 osebi.
Torej kamp pogojno ja (mobilna hišica z vsem komfortom) šotor in prikolica ne.
Moje mnenje si lahko preberete višje v tej temi, bi pa dodal, da je res, da dobiš hotel in apatma čeprav sem anti-kampist res za enako ceno če gledaš ugodne varjante in hotel 2* in 3+ zvezdice, nas je 5* hotel v Turčiji (Superior soba) prišel nekaj več kot 3100€ (dve osebi+otrok), zato je primerjava hotel in kamp neprimerna, ker dobiš hotel od 1000€ pa do 5000€ in več. Strinjam se tudi s komentarjem, da če si v hotelu nisi v zaporu in imaš svoj urnik. Nevem zakaj se vsi tako ogorčeno spravljate na Patonires dekle ima pač rada udobje, čistočo in nek nivo. Glede otrok v hotelu se lahko kopajo v otroškem bazenu, gradijo peščen grad na plaži, se igrajo na igrišču sodelujejo v hotelski animaciji tako, da se imajo res za odločit kaj! Poleg tega pa vas ne razumem kaj ne vzdržite, da je otrok ves dan ob vami, da tako potrebuje prostor za igranje. Drugače pa tisti komentar, da si prišparamo za hotel ne drži kajti nočem se hvalit ampak letos je naša družina že bila: 4 dnevno smučanje v Schladmingu, 3 dni ob Gartskem jezeru v Italiji (Hotel z 4*), 3 dni v Portorožu (Grand hotel Portorož) in 14 dni v Turčiji. Rezervirano pa imamo: Hotel Kovač v Osilnici za 2 dni, 3 dnevno potovanje v Toskano in 4 dnevni izlet v Munchen (Hotel na letališču). Poleg tega gremo za krompirjeve počitnice v Cancun v Mehiko, s tem vam hotel razjasnit, da vsi za tisti hotel ne šparamo vse leto!
Da skratim tole prerekanje: čez dopust na jadrnici ga ni.
Zares pa: a večina vas še ni jemala dejstva, da “sto ljudi sto čudi”? A se ne znate pogovarjat v stilu, men je všeč A, o a res, men pa B, super, kako sva si različna?
A ste še vedno na mentalnem nivoju pet- in petnajstletnikov – moja igračka je pa boljša k tvoja, če se s tem igraš in ti je všeč, si en navaden brezveznik, jaz, kimi je drugo všeč sem pa uibr kul?
Sami mlečnozobci, res. Strinjat se, da se ne strinjava, in biti s tem kul, ne, to pa ne, v Slo že ne.
Alo,
ko sem bila jaz otrok, je bilo kampiranje poceni in super.
Danes bi tudi s svojimi otroki šla kampirat pa je prikolica draga, da ne govorim o opremi, ki jo moraš imeti zraven, pa o dragih pavšalih… Pa tudi, jaz imam lahko v službi 14 dni dopusta skupaj, ne morem vsak vikend na morje, ne 3 tedne skupaj….
Če pa imaš mogoče prikolico in opremo, pa da daš poznanim oz. sorodnikom v najem, da si pokriješ pavšal, pa dovolj blizu, da lahko med vikendi greš dol, je pa to super.
pretehtaj den. sredstva in količino dopusta in oddaljenost in boš vedela, kaj bi.
Sicer imam od kampiranja zelo dobre izkušnje in ja, če imaš manjše otroke, je tak način kampiranja zakon.
lp,k
Z fantom zelo rada kampirava,predvsem v manjših kampih.Brez priključkov elektrike in kakšne velike šare s seboj.Da je kampiranje čimbolj pristno.Jaz vzamem seboj samo tisto najnujnejše.Kampiranje z nabito polnim avtomobilom mi niti malo ne diši,da imaš seboj 4 mize,mini prenosne kuhinje,hladilnike,prenosnik…ne vem kaj še vse …lansko leto sem celo videla ubogo žensko, ki je imela likalno desko in veselo peglala ob šotoru :)Vsak ima svoje veselje:) Potovala sem že tudi po Grčiji in Tuniziji.In tam počitnice preživela v hotelih.Nad vsemi destinacijami sem bila očaran.Moram rečt da nikoli ne pričakujem veliko.Vsak dopust pa vedno izkoristim 100%.No kar se tiče cen.Letos sem bila v Tuniziji,z 50 evri v žepu sem bila pravi lord.Teden dni po Tuniziji sem pa šla še v Poreč in z isto vsoto denarja v žepu sem bila klošar:(
Forum je zaprt za komentiranje.