Zakaj se počitim tako?
S partnerjem sva že dolgo skupaj, imava tudi otroka. Načeloma se dokaj dobro razumeva, greva tudi večkrat skupaj ven, npr na včerje, kino… Včasih se zgodi, da me partner pograja, npr. kako si lahko tako šlampasa, kako pa si danes skupaj napravljena , itd in takrat se počutim grozno. Takrat se počutim tudi notranje nesamozavestna. Tudi v družbi ima rad pozornost, se druži, govori, pripoveduje in občutek imam, da je do vseh pozoren, samo do mene ne. Jaz ostajam nekoliko ob strani in počutim se ne ljubljeno. Načeloma s samozavestjo nimam težav, sem lepa, komunikativna, se družim in sem v službi in v družbi samozavestna, le ob njem se počutim nekako manjvredno. Kot da mi on daje takšen občutek. Težko ga opišem. Sem opazila tudi, da ko kupujem oblačila razmišljam, da bi kupila nekaj takšenga, kar je njemu všeč. Skratka imam občutek kot, da mi on jemlje samozavest in sproščenost, nekako kot da nisem dovolj dobra zanj. Ni mi všeč ta občutek in bi se ga res rada znebila. Ima kdo kakšno idejo – je problem v meni ali v njem?
V obeh!
On te jemlje že kot samoumevno in “opazi” le tisto slabo ne zna te pa pohvalit za 100 drugih dobrih stvari, ti pa njegove opazke jemlješ preveč osebno.
On te graja, da bi se sam počutil večvredno, ker verjetno tudi njega nihče za nič ne pohvali oz ni vajen dat kakega komplimenta, pohvale, ker….nima lastne vrednosti, ima slabo samopodobo.
V obeh!
On te jemlje že kot samoumevno in “opazi” le tisto slabo ne zna te pa pohvalit za 100 drugih dobrih stvari, ti pa njegove opazke jemlješ preveč osebno.
On te graja, da bi se sam počutil večvredno, ker verjetno tudi njega nihče za nič ne pohvali oz ni vajen dat kakega komplimenta, pohvale, ker….nima lastne vrednosti, ima slabo samopodobo.[/quote]
Sva se uskladila :-)))) skor na minuto :-)))
Mislim da, si že v osnovi bolj šibke samozavesti. Zato te že vsaka manjša opazka ali kritika tako prizadene.
Če res samo tu pa tam reče kakšno opombo, potem še to ni nek problem. Saj je preveč idealno pričakovati, da boš nekomu vedno všeč, kar je sicer tvoj namen. Da je problem v tvoji samozavesti, kaže tudi to, da daješ velik pomen temu, kaj si drugi mislijo o tebi, ker se potem čutiš dolžna se prilagajati, da bi drugim ustregla.
Drugo pa je, če te moški pogosto kritizira ali pa samo kritizira in nikoli ne pohvali ter imaš občutek, da te ne mara…V tem primeru pa imata oba problem.
Sicer pa sta si kar podobna, saj oba iščeta pozornost, ki vama je pogoj za samozavest. Ti doma pri možu, on pa v družbi.
Tega občutka se znebiš tako, da tisto ,kar počneš, počneš zaradi sebe, ne pa zato,ker bi od nekoga pričakovala določen odziv ter potem bila razočarana, ker nisi dobila željene pozornosti.
Ah, seveda…Brezpogojna ljubezen do ženske..Kako sem lahko to pozabil. :)[/quote]
Joj Robi :)))
Ni fora v brezpogojni ljubezni ampak da ti nekdo ves čas nekaj očita … se tudi preobješ, mar ne?[/quote]
Avtorica nič ne piše, da ji ves čas nekaj očita.
Piše, včasih:
Zame je razlika med včasih in ves čas. Kaj pa pomeni včasih, pa naj avtorica razloži.
Mogoče ga pa njen šlumperaj na nek način dela nesamozavestnega, kar ne koncu ima neko zvezo s samozavestjo. Saj ne, da je zdaj ona kriva. Kriva za tako stanje so prepričanja obeh.
Mogoče ga pa njen šlumperaj na nek način dela nesamozavestnega, kar ne koncu ima neko zvezo s samozavestjo. Saj ne, da je zdaj ona kriva. Kriva za tako stanje so prepričanja obeh.[/quote]“Kriva” je v toliko, ker mu direkt ne reče, da naj se vzdrži takih komentarjev oz, če ni nič drugega opazil na njen kot “šlaparijo”?
Za to pa spet rabiš pogum 😉
Škoda je samo ker se ta pogum zbira leta in potem izbruhne vse za nazaj, polno očitkov in zamer preko katerih je težko preplezat… :/
Mogoče ga pa njen šlumperaj na nek način dela nesamozavestnega, kar ne koncu ima neko zvezo s samozavestjo. Saj ne, da je zdaj ona kriva. Kriva za tako stanje so prepričanja obeh.[/quote]“Kriva” je v toliko, ker mu direkt ne reče, da naj se vzdrži takih komentarjev oz, če ni nič drugega opazil na njen kot “šlaparijo”?
Za to pa spet rabiš pogum 😉
Škoda je samo ker se ta pogum zbira leta in potem izbruhne vse za nazaj, polno očitkov in zamer preko katerih je težko preplezat… :/[/quote]
Ma ja, samo nisem hotel povedat “reštive”. 🙂
Potem pa se je njemu morda okus spremenil :)[/quote]
Tudi jaz tako mislim :([/quote]Jaz pa mislim, da se mu je pokvaril …. 😉
Ona mu je postregla s potico, z najboljšim kar je imela in sedaj se je preobjedel, revica pa ne zna česa druga skuhat….
Ajmoht naprimer… 😉
Al pa mogoče pač tak je.. V tistih bolj tesnih odnosih je kritik, ker .. ne vem, so bili do njega zelo starši ful kritični ali pa so bili taki drug do drugega.., na zunaj je pa še zmeraj prijazen. Valda, takole funkcionirat je slaba. Žal običajno take stvari težko spremeniš. Najtežje ti. Največ kar lahko narediš, da se sama ne sekiraš zaradi tega. In ko bo videl, da se ne sekiraš več zaradi tega, se po najslabšem scenariju lahko vsuje še več kritik… Ampak vseeno, edino kar lahko narediš je, to nekaj zase, kaj več žal ni v tvoji moči.
Večkrat gresta tudi skupaj ven… in nazaj prideta slabše volje kot sta šla. Ti se počutiš grozno, ker si pričakovala, da bo pohvalil tvojo novo obleko, ki si jo kupila “samo zanj”, on pa opazi vse, česar ni ali ni po njegovem okusu in te nadere kot malo punčko. Rešitev bi morda bila v tem, da se oblečeš zase in ne pričakuješ njegovih komblimentov o obleki, ker si mnogo več kot obleka. Morda se bosta bolj posvetila temu, kako vidva sta, ampak za takšne podvige se morata začet učit pogovarjat…
Forum je zaprt za komentiranje.