Zakaj se mladina s hrvati sporazumeva po angleško?

Starejša generacija se je s srbohrvati sporazumevala tako, da ste pred njimi pokleknili in jim odgovarjali srbohrvaško. Slovenec starejše generacije mora pač ugajat tujcu. Tako je naučen. Ali pa je bil to od revšeta edini tuji jezik, ki ga je znal, pa je hotel potrenirat….

Sam srbohrvaško razumem glede na to, da ima Slovenski jezik ogromen besedni zaklad in je kar precej podobna arhaični Slovenščini s katero smo Slovenci v času šolanja dobro seznanjeni.

Problem je v srbohrvatih! Kot rečeno srbohrvaško razumem, govorim je pa ne. Zato sogovorniku, ki me ogovori v srbohrvaščini, enostavno odgovorim v Slovenščini. In potem je pri sogovorniku hitro tema. In vedno potem oni preklopijo na polomljeno angleščino!

Mimogrede, četudi bi znal govorit srbohrvaško, nebi nikoli in nikdar preklopil nanjo v lastni državi, samo zato da bi ugajal turškemu pastirju.

Tole je res. Dejansko srbohrvaški sogovornik prvi preklopi v angleščino, ker ne zastopijo Slovenščine. Mlajši pa srbohrvaščine zagotovo ne govorijo…

Jaz sem se še učila srbohrvaško v OŠ. Vedno ko grem v hrvaško, srbijo povem par besed v srbohrvaščni pa potem kakšno besedo v slo. Vsi se mi nasmehnemo in vsi ki so nad 30 rečejo naj govorim kr slovensko. Od natakarje, trgovcev do domačinov kr tako.

In ja ne zna govoriti, ampak razumem 80% Rusov, Ukrajincev, Čehov. Samo poslušaš korene besed in kontekst. Na isti način imam redko težave z osnovno francoščino in italijanščino, čeprav tam govorim angleško, kakšne stvari razumem, kadar oni ne govorijo angleško (arrive, arriver, arrivare,…).

Dosti poslušam o nestrpnim Hrvatih, pa v vseh letih res nikoli slabe izkušnje na dopustu pa če sem rekla hrvaško, srbsko ali slovensko kakšno besedo. Vedno so bili veseli, da se razumemo, dogovorimo. Sem celo del specializacije in nekaj izpitov delala na faksu v Zagrebu in so mi sami predlagali, da govorim kar slovensko, samo tu pa tam sem jim morala kakšno besedo, prispodobo razložiti. Hoteli so znanje, razumevanje snovi in ne jezikovne pravilnosti. Tudi pisno gradivo sem komot oddala v slovenskem jeziku.

Kadar gre za poslovno sodelovanje, pa večino angleško.

Srbohrvaško dobro govorijo samo moške osebe, starejše od 50 let, ki so leto dni preživele v JLA.

Ženske in mlajši morda razumete, govorite pa ne. Vse drugo je laž.

Mladi srbohrvaščine razumejo toliko kot ruščine. Nekaj razumejo zaradi podobnosti, govoriti niti približno ne znajo. Saj niso skoraj nikoli v stiku s tem jezikom. Z angleščino pa stalno.

V naših časih smo kot mulci gledali HTV, bili veliko na morju, poslušali srbski, bosanski, hrvaški rock… Mularija to in še bistveno več počne v angleščini. Zato se v angleščini lahko pogovarjajo suvereno, v srbohrvaščini pač ne.

Jaz govorim zelo dobro SH, ampak odklanjam jezik sužnjev.

Hrvati so še večji hlapci kot mi, ne samo da z drugimi govorijo srbsko, še med sabo govorijo srbščino!

Pri nas se mladi med sabo sporazumevajo po Italijansko.

Kako pa ves, da si vidlea lepse kraje kot na hrvaski obali, ce tam se nisi bila?

Rusko in cesko se ful razume.

Enkrat sem bila v trgovini, nekako isto pot z menoj st hodila dva Rusa in se pogovarjala, skoraj vse sem razumela, pa ne znam povedt treh besed rusko.

Po moje moras biti res mal debil, da vsaj splosno funkcionalno ne razumes sorodnega jezika!

Hrvati, razen res redkih se sploh ne potrudijo, da bi ob angleščini, nemščini, italijanščini, češčini objavili tekst tudi v slovenščini.

Zakaj bi se torej mi trudili s hrvaščino.

Preprosto – ne razumejo, še manj so sposobni govorit. Pri nas malo starejših je bilo precej drugače. Ne samo, da smo se jezika učili v šoli, jaz sem znal večino jezika že prej. Naučili smo se ga mimogrede ob TV programih, stripih … kasneje pa še v vojski. Imam nekaj sodelavcev 30+, imamo pa tudi nekaj kolegov v Srbiji … večina se je od začetka z njimi pogovarjala angleško, kasneje so začeli lomiti SH. Ampak res prav smešno lomiti 2/3 besed je bilo “prilagojenih” slovenskih.

Lenoba? Zakaj bi se učili srbsko-hrvaško? Kaj naj s tem jezikom? Škoda časa Če jim je pa obojim angleščina veliko bolj domača. Vsaj današnji mladini. V žlahti imam nekaj 11-16-letnih … večina, sploh malo starejših tekoče govori angleško, ostali pa vsaj razumejo. Hrvaško nihče.

Nam starim je srbohrvaščina (vem, ni pravi izraz) postala domača tekom skupnih let in še iz šole. Sem se tudi čudila, da je moj najstnik z nekdanjimi južnim brati komuniciral angleško. Je bil pa z njimi na večih srečanjih v tujini, na nekaj koncertih v Srbiji in se tam dobro počutil ter se prek druženja mimogrede naučil osnovnega sporazumevanja in tudi cirilice, le da jo bere bolj počasi. Je pa že prej dobro obvladal nek drug slovanski jezik in mu je bilo lažje.

Kakor jaz spremljam mi je blizu slovaščina, je precej bolj razumljiva kot češčina. Ruščino pa bolgarščino moram že bolj poslušat. Sem pa ugotovila da dokaj dobro razumem poljščino. Ampak teh jezikov pa ne znam toliko, da bi se bila sposobna pogovarjati. Se pa lahko sporazumem v gostilni ali trgovini.

V jugovini pač tolčem srbohrvaščino, razen v Zg, kjer se je bolje pogovarjat v slovenščini ali angleščini. Pač bolj tolčem srbščino kot hrvaščino.

In to ne pomeni da sem njihov suženj, saj npr. V Nemčiji tudi govorim nemško in v Londonu angleško. Res ne vem kako ste eni obremenjeni z zgodovino.

Hvrati ne marajo srbskih besed. Razumljivo ni daleč od vojne.

Sem generacija 1970+ in se z vsemi poslovnimi partnerji iz bivše juge pogovarjamo v angleščini.

Zakaj bi bili mi zabiti, ce ne govorimo hrvasko? Zakaj pa hrvati niso zabiti ker ne razumejo slovensko?

Ce srecas odprte ljudi s posluhom, se itak zmenis vse, pa vsak v svojem jeziku, brez prevelikih tezav. Kdor pa trdi, da se moram z nekim rusom zaceti takoj tekoce pogovarjati v ruscini, ker je podoben jezik , se heca.

Ja, razumem do ene meje, lahko sledim enostavnemu pogovoru v nekem kontekstu,  ne morem se pa tekoce pogovarjati. Otroci tudi ne, kje pa.