Zakaj samohranilka težko dobi partnerja?
Bolj kot druge obtožuješ ozkoglednosti, bolj se sama pogrezaš v ozkoglednost, saj zanikaš vse drugo, razen dejanj.
Prav tako tudi sama drugim postavljaš merila. Pa čeprav le na podlagi njihovih dejanj.
Torej, kdo si ti, da druge sodiš po njihovih dejanjih ?[/quote]
Samo nekdo, ki opazuje dejanja, ki mi veliko povejo o človeku.
Ne zanima me, kako je za videti, koliko otrok ima, ča sploh,…… zanima me samo, kaj daje ven iz sebe. In z človekom, ki je nesramen, agresiven, prostaški, lažnivi.. se pa ne družim. Ja, pa dajva temu reči, da je to moja ozkosrčnost.
Nikoli nisem čutila želje in potrebe po partnerju po locitvi. Sama menim, da sta za otroke odgovorna predvsem tista dva, ki sta ju spravila na ta svet.Iskat partnerja in nekoga, ki bi ti pomagal in podobno se mi ni nikoli zdelo prav in pametno. Ok, mogoce tudi zaradi tega ker sem ostala sama ko sta bila fanta dokaj velika in tudi sem jo sama mahala tja proti 40im. Skratka, tako kot so ze nekateri napisali, bit z nekom ko in ce ti pase. Zadovoljit pac tiste potrebe, ki jih imas,je zame cisto dovolj. Seveda smo si razlicni in imamo razlicne potrebe.
Mi je zelo žal ampak ob takih stališčih se mi vedno zdi, da potreba po partnerju (pustimo v smislu oplojevalca, očeta “njenih” otrok in hišnega gospodarja) izgine (če je kdaj sploh resnično obstajala) že mnogo prej ter da morda v tem tudi tiči kakšen razlog za ločitev, ker se morda on s svojo “zmanjšano” vlogo ne strinja. Ampak, j.bat ga, itak je dedc vedno kriv.
Mi je zelo žal ampak ob takih stališčih se mi vedno zdi, da potreba po partnerju (pustimo v smislu oplojevalca, očeta “njenih” otrok in hišnega gospodarja) izgine (če je kdaj sploh resnično obstajala) že mnogo prej ter da morda v tem tudi tiči kakšen razlog za ločitev, ker se morda on s svojo “zmanjšano” vlogo ne strinja. Ampak, j.bat ga, itak je dedc vedno kriv.[/quote]
V mojem primeru gre preprosto za to, da sva se oba, prehitro oziroma prezgodaj ( najina leta), odlocila za zakon in otroke. Locila sva se sporazumno in tudi vecji del skrbi za otroka sem prevzela, po dogovoru, jaz.Sem tudi mnenja, da nikoli ni krivda samo na eni strani. Vsak se mora tega
zavedat in sprejet posledice svojih dejanj.
To, da nimam/nisem imela vec zelje po partnerstvu in skupnem zivljenju s kom je ena izmed posledic teh mojih napak.
Mi je zelo žal ampak ob takih stališčih se mi vedno zdi, da potreba po partnerju (pustimo v smislu oplojevalca, očeta “njenih” otrok in hišnega gospodarja) izgine (če je kdaj sploh resnično obstajala) že mnogo prej ter da morda v tem tudi tiči kakšen razlog za ločitev, ker se morda on s svojo “zmanjšano” vlogo ne strinja. Ampak, j.bat ga, itak je dedc vedno kriv.[/quote]
V mojem primeru gre preprosto za to, da sva se oba, prehitro oziroma prezgodaj ( najina leta), odlocila za zakon in otroke. Locila sva se sporazumno in tudi vecji del skrbi za otroka sem prevzela, po dogovoru, jaz.Sem tudi mnenja, da nikoli ni krivda samo na eni strani. Vsak se mora tega
zavedat in sprejet posledice svojih dejanj.
To, da nimam/nisem imela vec zelje po partnerstvu in skupnem zivljenju s kom je ena izmed posledic teh mojih napak.[/quote]
Ni krivde! Je neznanje.
Mi je zelo žal ampak ob takih stališčih se mi vedno zdi, da potreba po partnerju (pustimo v smislu oplojevalca, očeta “njenih” otrok in hišnega gospodarja) izgine (če je kdaj sploh resnično obstajala) že mnogo prej ter da morda v tem tudi tiči kakšen razlog za ločitev, ker se morda on s svojo “zmanjšano” vlogo ne strinja. Ampak, j.bat ga, itak je dedc vedno kriv.[/quote]
V mojem primeru gre preprosto za to, da sva se oba, prehitro oziroma prezgodaj ( najina leta), odlocila za zakon in otroke. Locila sva se sporazumno in tudi vecji del skrbi za otroka sem prevzela, po dogovoru, jaz.Sem tudi mnenja, da nikoli ni krivda samo na eni strani. Vsak se mora tega
zavedat in sprejet posledice svojih dejanj.
To, da nimam/nisem imela vec zelje po partnerstvu in skupnem zivljenju s kom je ena izmed posledic teh mojih napak.[/quote]
Če je glede obojestranske krivde res tvoje prepričanje, potem pa spadaš med redke vrste in bi te bilo treba zaščititi 😉
Odsotnosti želje pri tebi bi pa jaz prej temu rekel strah – glede na napisano.
V mojem primeru gre preprosto za to, da sva se oba, prehitro oziroma prezgodaj ( najina leta), odlocila za zakon in otroke. Locila sva se sporazumno in tudi vecji del skrbi za otroka sem prevzela, po dogovoru, jaz.Sem tudi mnenja, da nikoli ni krivda samo na eni strani. Vsak se mora tega
zavedat in sprejet posledice svojih dejanj.
To, da nimam/nisem imela vec zelje po partnerstvu in skupnem zivljenju s kom je ena izmed posledic teh mojih napak.[/quote]
Če je glede obojestranske krivde res tvoje prepričanje, potem pa spadaš med redke vrste in bi te bilo treba zaščititi 😉
Odsotnosti želje pri tebi bi pa jaz prej temu rekel strah – glede na napisano.[/quote]
Sem si vzela cas in predelala stvari in ja se strinjam s tem, da oba nosita svoj delez krivde. Moj bivsi pravi, da sem najboljsa bivsa zena. 😉 Lepolaska, bi rekla temu custveni kripl.:)) Niti ni pomembno kako bi se temu reklo, tako pac je.
Forum je zaprt za komentiranje.