Priznam, da nisem prebrala niti ene knjige od Rowlingove, zato ponižno sprejemam vsa mnenja:)

In priznam, da se ne spravim tega brat…me pa res zanima, čemu tak pomp okoli tega čarovnika?

dajte me malo razsvetliti tisti, ki ste ga kaj brali. Zakaj je HP tak hit?

Ker je res dobro napisan
ker je res izviren
ker smo ljudje lačni čarobnega, ker nam je ta svet, v katerem živimo, prestrašen in pust, zdolgočasen in prežvečen
ker HP ponazarja neko iskanje, hrepenenje, ki ga imamo v sebi (mi ali le otroci? oz.tisti odrasli, ki so otročji ali pa so morda otroški in njihovo branje HP pomeni, da lahko uidejo vladavini racionalnega?)
ali zato ker so pravljice zdaj pač hit (zaradi zgoraj naštetega) in je Rowlingova pač imela dober timing?

Ali še kaj? Nič od tega?

res me zanima.

Aha, zdaj pa vidim spodaj podobno temo – vidim, da tudi druge aktivno zanima ta fenomen:) No, če se še kaj razpišete, bo pa tudi fino!:)

Živijo,

ponavadi me najbolj odbijajo knjige, za katere je veliko reklame in pa tiste, za katere mi ljudje rečejo, da jih MORAM nujno prebrati. Ja vem, sem čuden tip, ampak kaj si hočem…:))) Za Potterja je bilo toliko reklame, da že iz ignata nisem bila navdušena nad tem, da bi prijela knjigo v roke…

No, in potem me nekega dne zagrabi išias, obležim.. in otroci me milo prosijo, naj jim berem Potterja… pa sem ga. In sem popolnoma padla v zgodbo.

Pravkar končujem z branjem petega dela (s sinom si ga skoraj trgava iz rok..)), šesti in sedmi del v angleškem jeziku me že čakata na polici… mnjami. Izmed vseh knjig podobnega stila, ki sem jih prebrala, me je edino ta zbirka HP prepričala.

Kaj naj rečem glede Potterja – nikoli ni prepozno, da obudiš otroka v sebi.

To nima nobene zveze z otročjim ali otroškostjo- ta “notranji otrok” v nas je eno bitje, ki ga je treba pač nahraniti. In mislim, da ne gre za to, da bi se ljudem zdel ta svet preveč krut in da bi zato brali HP – tudi v teh knjigah ne cvetijo ravno rožice..:))

To je sicer moje osebno mnenje. Zame je knjiga dobra, če “padem” vanjo.
Če pa se ob knjigi mučim, mi je popolnoma vseeno, če je pisatelj zanjo dobil Nobelovo nagrado…:)))

In še nekaj – če ne bi bilo Potterja, se moj mlajši otrok sploh ne bi lotil branja knjig – razen seveda tistih šoloobveznih.

Torej – HVALA za HP.

LP, Mojca

Najprej disclaimer: jaz sem HP odkrila, preden se je okoli njega ustvaril medijski vihar.

Moj komentar pa je naslednji:

Zakaj se spraševati, zakaj neka knjiga potegne toliko ljudem? Zakaj to spraševati druge? Preberi in oceni. Zakaj živeti v negotovosti – zaradi knjige?

Šele nekdo, ki je knjigo prebral, jo sme soditi. Nak, še tega v resnici ne sme, čeprav se nam včasih dogaja, ampak sme samo izraziti svoje mnenje o njej. Ali se to sklada z mnenjem večine ali ne – zakaj bi se človek oziral na to? Knjiga je subjektivna zadeva in prav tako je subjektiven odziv posameznika na vsako posamezno knjigo.

Nikoli se ne opravičuj, ker si nekaj prebral.
Nikoli se ne sramuj, če ti je všeč branje, ki drugim ni. Ali če ti ni všeč branje, ki drugim je.

Knjige so bile narejene zato, da nas bogatijo in le redkokatera je taka, da nas osiromaši. Lahko pa nas bogatijo v pozitivno ali negativno smer, to je pa res.

Ne?

Bye, Kitty

Meni je HP zelo všeč, prebrala sem vseh 7 knjig v originalu in v prevodu (no, sedmega prevoda še ni). Všeč mi je, kako junaki zorijo, kako so povezane posamezne knjige med sabo in kako se jih lahko bere tudi posamično, všeč so mi presenetljivi obrati in predvidljiv (srečen) konec. Marsikaj bi jaz (če bi znala) napisala drugače, verjetno tudi Rawlingova sedaj, ko gleda za nazaj, ampak zdi se mi, da je dobro speljala, predvsem se pa zadeva res dobro bere. Ne ljubi se mi več brati knjig, pri katerih je mučenje prebiti se skozi stran, rada imam knjige, ki te vlečeko, ki jih ne moreš odložiti, ker te intrigira, kaj se bo zgodilo. In to so (tudi) knjige o HP. Žal v zadnjem času le redkokaj drugega (imam porazno statistiko: na kakih 10 začetih knjig eno dokončam, na 5 dokončanih mi je ena všeč).

Jaz sem pa ugotovila, da da je bolje, da ne gledam filmov o HP, ker si ob branju knjige ustvarim svoj film in sem seveda potem ob tistem pravem zelo razočarana.

Trenutno zdaj berem šesto knjigo v izvirniku in mi je zelo všeč angleški humor, ki ga lahko bereš med vrsticami. Verjamem, da se veliko stvari izgubi potem s prevodom. Sicer pa je branje vsake knjige zame eno tako “intimno” doživetje in si ne morem predstavljati, da bi o njeni vsebini razpravljala na kakšnem HPslo forumu. Vsak knjigo doživi po svoje.

Mlajši sin pa je v zadnjih dveh tednih prebral prve tri knjige o HP – ne moremo verjeti – to je otrok, ki ga nisi pripravil niti do obveznega branja za šolo, kaj šele kaj drugega.. Neverjetno – požrl je knjige in danes mu grem po četrto… Aja, ubožec je potem včeraj ostal brez čtiva in je vzel v roke knjigo Pet prijateljev – in bil seveda zelo razočaran, ker se po njegovih besedah tam ne dogaja prav NIČ. :)))))))

LP, M.

Hehe, se bojim, da nas bo doletelo nekaj podobnega. Sin je med počitnicami predelal pet HPjev (no, do konca petega ima menda še okrog 100 strani). Upam, da bo našel kaj zanimivega tudi v branju, ki ga čaka. Sploh ker gre šele v tretji razred in ima tisto branje, ki je priporočeno za to starost, že podelano. 🙂

Moram :-).

Pri nas je po vseh 6 prebranih HP pri hčerki res zažgala šele serija Zaporedje nesrečnih prigod.