Zakaj eni ne marate otrok?

Hahahaha, koliko oslarij na kupu. Za vse so krivi starši, odrasli, okolica … In kaj porečete moralistke, ko mulc stopi v polnoletnost? Kaj rečete takrat? Takrat obrnete ploščo in začnete, da je odrasel, sam odgovoren za svoja ravnanja, da se nima kaj na težko otroštvo izgovarjat, pa na starše, da tudi drugim ni bilo mehko postlano, ampak so vseeno zrasli v odgovorne ljudi itd. Zakaj jih še po osemnajstem letu ne zagovarjate, da niso nič krivi, ampak vse drugi? Saj so bili še pred kratkim samo nedolžni otroci, mar ne?

Hja, 17 letna sončeca niso nič kriva. Ma kaj to, saj eni za 22 letnice pišejo, da so deklice, nedolžne oz. fantki, nedolžni pa vse.

Hja, zraven pa potem vemo, da tudi OŠ otroci seksajo. Hm, a to se pa sme? To je tudi otroško? Da se še vedno zgodi kaka najstniška nosečnost.

TO, da pa dijakinje na veliko goltajo KTje, je pa itak jasno. Take odločitve znajo sprejeti.

Ko pa povzročajo kriminal, so pa starši krivi.

Zakaj potem takih malih pošasti ne odvzamejo staršem? Namesto, da jim starši strežejo od spredaj in zadaj, jim vse nudijo, jih odvzeti. Dati v poboljševalnico, obleči v stara, znucala oblačila, premale čevlje, nobenega telefona, nič neta… ravno obratno kot pri starših. Potem mogoče iz malih pošasti ne bodo zdrasle velike pošasti.

Jaz mam pa obcutek, da je tega posiljevanja z otroci ze kar prevec.

Svoje imam rada, se jim posvetim, se ukvarjam z njimi. Enako otroke najblizjih, ki so vzgojeni in se znajo vljudno obnasat.

Da bi pa skakala okrog otrok znancev, kaj sele neznancev, mi pa na misel ne pride. Sicer je pa vedno odvisno od vzgojenosti otroka. Ce je ta vljuden in se primerno obnasa, se mi zdi vredno trosit cas zanj. Ampak ponavadi hoce pozornost razvajeno pamzovje, otroci, ki jim starsi niso povedali, da so sredisce sveta kvecjemu za njih, ostalim pa dol visi.

Torej, vzgojenih (zarad mene tud razposajenih) otrok sem vedno vesela, z najblizjimi se z veseljem veliko ukvarjam. Drugi imajo svoje starse, bliznje, ki naj se z njimi ukvarjajo. Problematicni naj si pa najdejo prostor cim dlje od mene, ker jih ne trpim. Ce je v ozadju bolezen (kar je redko), se potrudim in poskusam bit dobra do takega otroka, saj ni sam kriv. Na zalost pa so tudi, sicer izjemno redki, otroci, ki se rodijo zlobni, slabega karakterja …. priznam, da za to ne bi imela moci, volje in si zelim, da tega v svoji okolici nikoli ne izkusim.

Pri 18 je otrok polnoleten in je že dobil od staršev vse, kar sta mu lahko dala. Do 7.leta se otrok največ nauči, oblikuje, potem pa se do pubertete uči druge stvari. Od tam dalje je pa že popolnoma samostojen pri vsakdanjih opravilih. Če se z otrokom ukvarjaš seveda, ti ne odraste v nasilneža, drugače pa je prepuščen vzgoji ulice, telefona, česarkoli že. Vzgoja je resno delo in zelo odgovorno. Ni za vsakega starša primerno, vsaj ne brez kakšne zunanje podpore, svetovalcev ali pomoči starih staršev. Niso vsi, ki imajo otroke starši, če veš kaj mislim. In od takih pričakovati, da bo otrok normalen je nerealno. Kiks je v družbi, ki dovoli, da se to dogaja in si zatiska oči raje kot pa da priskoči na pomoč. Včasih je vsa vas vzgajala otroke in če si videl, da mularija počne neumnosti, si jih nateral in staršem zatožil. Danes se vsi samo obrnejo, ker se njih ne tiče. Zato pa imamo take primere.

Če tak po 18.letu uničuje lastno življenje, škodi okolici, ga je treba usmerjati, ne glede na starost, mu pomagati, da najde pravo pot. Od tam dalje je sam odgovoren za svoje življenje in če je imel zanič starše, ne pomeni, da mora ta križ večno nositi in da je upravičen do takšnega obnašanja, temveč se mora primiti v roke, poiskati pomoč in delati na sebi. Vsi smo odgovorni za svoja dejanja, tudi mlajši. Te odgovornosti pa primanjkuje v vzgoji, v družbi – od najvišjih funkcijonarjev pa dol. Zato imamo kar imamo. Zgledi vlečejo – tudi odrasle. Če en minister ne odstopi po vseh teh brukah, tajkuni se nič ne zgodi kljub ropanju države, morilci gredo gladko skozi, posiljevalce se podpira, kako misliš da bo en otrok razumel kaj je prav in kaj ne? Riba smrdi pri glavi. In tam je treba začeti, potem se bo v razmeroma hitrem obdobju vse ostalo postaviko na mesto.

Tisti, ki za vse krivite družbo, pozabljate, da ste tudi sami del družbe. Vi ste torej tisti, ki ste krivi za nevzgojeno mularijo. Najbolje bi bilo, da plačate odškodnino. Vsak mesec posebej, do konca življenja.

Hja, če otrok udari mačko, psa, kozo… ga je treba takoj naučiti: udariti tudi njega, da bo videl kako žival boli. Od malega jih je treba učiti.

Udariš mačko, dobiš s šibo po zadnji plati.

Otroke je pa seveda tudi naučiti, če jih drug otrok udari, da ga je treba usekat nazaj. Ne pa, da male pošasti tepejo druge otroke, ti pa se cmihajo, namesto, da bi nasilneža usekal nazaj.

Otroci so lahko nekaj najlepšega, a bodimo odkriti, da to ni pravilo. Vse preveč je egocentričnih mul in mulcev, ki mislijo, da so središče sveta in jim je dovoljeno vse. Se tudi čudim, da je za njih vse pretežko, ne zmorejo tega in onega (na fizičnem in intelektualnem področju), kar je bilo za nas in tudi naše zdaj že odrasle otroke, v istih letih mala malica. In še daleč niso vsi nedolžni angelčki.

Kot povsod, je tudi tu dobro imeti zdravo mero. Če je otrok prijazen, vzgojen starosti primerno, se z veseljem malo ukvarjam z njim, vsaj nasmehnem, kaj prijaznega rečem. Mi je pa odveč, če mi ga nekdo rine v naročje (mislim, da je tega vedno manj, k sreči) in pričakuje lajanje in vzhičenost za vsako običajno malenkost,  mi je pa odveč.

Pa kot se megleno spomnim, je bilo tudi meni kot otroku zoprno, če so preveč rinili vame.

Jaz sem kar se tega tiče zelo pred vami, sem v družbi aktivna in to povsod, dobesedno vzgajam in popravljam napake iz preteklosti na vsakem koraku. S srčnostjo, sočutjem in modrostjo. Kriva nisem za nič, ker nisem povzročila nikomur travm ne škode na kakršenkoli način, sem pa po drugi strani sanirala marsikatero, čeprav je nisem povzročila jaz. A to si jemljem kot poslanstvo in očitno mi je bilo to namenjeno.

Za osebo, ki komentira takoj za tabo: ne, nasilje rodi novo nasilje. Otroke je treba vzgajati sočutno a dosledno in s pravimi pristopi. Ne pa ustvarjati nove bulije. V 2021 je gradiva toliko, da se lahko in je dolžen vsak, ki je del družbe, pozanima, si prebere, se nauči in ravna tako, da soustvarja boljši svet. Včasih to pomeni tudi vzgajati odrasle. Starši nekoč niso vedeli bolje, mi danes vemo, zato moramo.

Jaz ne maram, da mi kdo rine dojenčka v naročje. Pa saj to ni stvar no. Saj tudi dojenček je človek in dvomim, da mu je do tega, da neznane babnice rinejo svoje tace po njemu, ga vlačijo po naročjih, silijo z buci buci. Sicer kot dojenček ne vem kako je bilo, ampak verjamem, da moja mama ni bila tako usekana, da bi me drugim tlačila v naročja. AMpak, kar se pa spomnim, ko sem bila čisto mala, mi je šlo ekstra na živce, ko bi me kdo po rokah vlačil, celo kake poljubčke dajal na lica, fuj. Pa teženje v stilu buci buci pa popačeno govorjenje. Fuj no.

Pa ekstra na živce mi gredo razvajeni froci.

Recimo, ko se zgoraj omenja ravno hrana. Sedim za mizo, jem kosilo. Pride froc in teži, sprašuje kaj to jem, kaj je to, kaj je ono. Ta stari pa tiho. Pa daj no, še pes rad v miru je. In, ker imam tako službo, se mi to večkrat dogaja. Včasih kak starš reče frocu, da naj mi da mir. Včasih pa adijo, res.

Imam svoje za bucibuci. Drugih ne ogovarjam in se jim izognem. Vecinoma me motijo njihove mame ki mislijo da imajo genija in kamor pridejo pricakujejo da bodo vsi najmanj v vozicek zlezli in jih na kolenih prosili ce lahko njenega genialnega potomca drzijo v rokah. Mi gre na kozlanje.  Ce pa je vecji froc je pa ze tako razvajennda kar naprej sprasuje , pametuje, kot je ena gor napisala, da se je bec s tamalim

pogovarjala kot z mamo.. bruh. Po moje bi jim morali postavit meje, da se ne oglasajo ko govorijo starsi. Ampak ker so taki soncki nonstop cvekajo in jih nihce ne utisa. Poleg tega ponavadi govorijo res res prave bedarije in izmisljotine in stare kure zraven potem vzklikajo; a res.. jok kok si ti pameten.. in podobne lazi.

Klatiš neumnosti.

Danes se froce zavija v vato. Ne daj bože, da bi jih kdo okregal. Če bi dobili klofuto, bi že eni policijo klicali. V glavnem vse se dela kot ti omenjaš: sočutno, prijazno. Ha, zato pa imamo podivjano sodrgo. Navajeni, da lahko naredijo, kar čejo, kazni ne bo. Bo samo sočutna vzgoja. Torej v stilu, mulc naredi kar hoče, krivi so itak drugi. Posledično postajajo večje in večje pošasti.

Pa, da dobim tista dva morilska smrkavca, ki sta muco vrgla v Dravo, ju tako nabutam, da bosta za vedno vedela kaj je bolečina.

TI pa bi seveda tako sodrgo zavila v sočutno vato. Da bi lahko še naprej nekaznovano morila.

Včasih so bili otroci veliko bolj sočutni, vzgojeni. Zdaj pa greš na poln bus recimo, če pride kaka starka, jo bodo zrinili, odrinili, da bodo pred njo prišli gor. Seveda bo ona stala, mulci sedeli. Ker so tako sočutno vzgajani, vedo, da imajo vso pravico sedeti, stari, ubogi, invalidi pa naj stojijo.

Včasih so otroci odstopili svoj sedež starim, invalidom. SO pa včasih tudi dobili klofuto okrog ušes, posledično niso bili taka katastrofa kot so eni froci sedaj.

Otroci so večinoma super, sploh tisti čisto majhni, starši ste ponavadi bolj problematični. Kakršni so starši, takšni so otroci. Včasih prav vidiš navihanega, iskrenega, prijaznega otroka, ki te “vrže na rit” s svojo simpatičnostjo – takšne z veseljem malo podrezam, se kaj pomenim, jih malo pohecam, če se srečamo mimogrede ali če v trgovini strmi vame. Rada imam tudi svoje otroke, seveda, pa otroke prijateljev, ker so prijatelji kul in imajo večinoma zelo lepo vzgojene otroke, tudi če so hiperaktivni lumpi, so vsaj luštni lumpi.

Če ste starši tečni, vsiljivi, nevzgojeni ali čudaške, imate pa tudi otroke takšne. In potem mi je že starš odveč, otroci pa tudi, čeprav niso nič krivi. Enostavno te odbija. Sploh ko začne še kakšna histerična mamica vpit “Daj pokaži tetici risbico, daj pokaži, daj mi to, ne jemlji sladkarij, ne, sem rekla, neeee!” Ni vas za poslušat. In nisem tetica vašemu otroku.

Nisem vedela, da bi mogla vaše/tuje otroke sama od sebe ogovarjat, božat al ne vem kaj. Tako se ponavadi ravna s (prijaznim) psom, ki ga srečaš na sprehodu z lastnikom, ne pa s človekom. Ali od mene zahtevate, da vašim otrokom še mečem žogico in jih popraskam za ušesi?

Ha, ha, ha, dobra ta.

Ko že omenjaš psa: za njim lastnik pobere drek. Meni se je pa enkrat zgodilo, da je ena mamica želela, da jaz odnesem posrane plenice v smeti. Torej pol ure hoje, nesti pa bi bilo treba v nahrbtniku ali pa v rokah. Sem mislila, da bom dol padla, ko je prišla na tako idejo.

O sočutni vzgoji ne veste nič, zato brezveze karkoli pisati. Pozanimajte se, pa nadaljujemo. Ni vse, kar se prodaja pod sočutno takšno.

Ravno batine in druge vrste nasilja, sploh psihičnega prinesejo vse te opisane težave.

Vsak dojenček zraste v odraslo osebo, odrasle pa po večini sovražim, posledično tudi dojenčkov in mulcev nimam rada.

Halo. Kaj ti ni jasno?

Včasih so otroci dobili kako okrog ušes in so bili bolje vzgojeni kot sedaj.

Sedaj pa so najhujši tisti, ki imajo polno rit vsega. In, ki jim starši vse pustijo. Kaj klofuta, še ostre besede so prepovedane. Froc pa čista katastrofa.

TOrej? Bolj se dela v rokavicah z njimi, večji peklenščki so.

Grem stavit, da tista dva mulca, morilska svojat, če bi ju sedaj kdo prebutal, bi prvič v življenju čutila kaj onadva drugim počneta. Grem stavit, da sta dva razvajena mulca, polno rit vsega, zato pa sta taki peklenski pošasti. Če bi bila kdaj tepena, ne bi take zlobe zganjala.

Bistvo je v ljubezni in sočutju. V negi čustev. Kdor je nikoli ni dobil, ne ve kakšno moč ima. Tak je tudi ne mire dati naprej, zato je še kako pomembno da se ga zdravi z ljubeznijo.

Jst mam tudi 3 otroke, in nisem nikoli marala da se je kdo vtikal vanje. Nikoli se niso nikomr vsiljevali imeli so svojo pozornost doma. Srednjega celo ni noben smel ogovorit do  16 mesca ker se je začel  dret lahko ga je prijelo v roke par oseb ampa če koga ni poznal je bla pa štala, Enkart smo bili na sprehodu pa se ustavim ker sm z eno govorila pride mimo njena tašča in pogleda v voziček pa ga pozgečka fertik 45 minut je tulu biv je cel rdeč pa zaripan….

Sosedov tamav mi gre pa res na živce pismo no, da te vahta ko odpreš vhodna vrata in ti pride težit kam greš, ko odkleneš avto, pa da se pride kr sam na tuje dvorišče žogat , enkrat se je mislu it na naš vrt za hišo gugat- je teku domov da se je skor ubiv k sm ga nazjala pol pa doma mamici prbije ta teta pa ni prjazna sm sam še enkrat rekla da če ga še enkrat dobim pri nas , da ne bo mev cajta niti pobegnt  ker jih bo dobu. Pa ga preganjamo stran in ignoriramo že odkar je shodil. Zadnjič odprem okno da bom prezračila slišim 3 hiše naprej starejšo žensko k ga je preganjala z metlo in preganjala je šov kr tja k da je doma in skakal po vrtu. No takih otrok ne maramo!!!!

Zadnjič isto grem v trgovino z  cunjami. Iščem hlače za našga  tam mamica z vozičkom grem nakoli polic , da sem lahko prišla do hlač pa začne tamav iz vozička vn (star pomoje že skor 3 leta) živjo teta kaj pa kupuješ a se bova pogovarjala kako ti je pa ime, a boš men tud kej kupla? Halo  Sm šla stran ker se mi res ni dal ukvrjat z njim pršla sm po tople kavbojke za otroka ne pa se ukvarjati  z drugimi. To mi je preveč vsiljivo in tega ne maram si predstavljate, da kupujete nekaj zase pa pride nek stari ata in vam začne s takimi, aja otrok je kao simpatičn…. NE PA NI!

Isto je z psi k začne skakat vate neprivezan pes, simpatičen ali ne, napadalen ali ne nima veze. Naključni pes nima kej skakat okoli mene…..

Imam najbolj pridnega otroka na svetu.

Imam dva nečaka, ki sem ju in ju še imam za svoja.

Ostali otroci me ne zanimajo, jih ne maram…. So mi naporni in odveč.

Se iz vljudnosti potrudim in se zanimam malo za otroke iz razširjene rodbine – to pa je tudi to.

Odlično napisano.

Tudi mene motijo vsiljivi otroci. Pa jih je kar nekaj. K sreči pa nimam kakega takega soseda. Produkt zboljenih staršev.

Seveda, ko bo tebi tak mulec namerno roko zlomi, bučo razbil, ga objemi, ker rabi ljubezen.

Bolj so mi všeč živalski mladički

Škoda energije ter ni ti treba razumeti vsega, kot tale al si celo ista kot iz teme. Ja mal jih v roke vzemi že no ???????????  Sicer pa, a ti razumeš sebe, pa moža, pa svoje otroke? Bo več koristi, če v slednje usmeril energijo.

Noče se ukvarjat z otroci

mogoče sva sodelavki. v tem primeru sem potem jaz tista, ki grem stran.

jaz hodim v službo, ker moram, pač rabim denar. dojenčki me tam res ne zanimajo. imam dovolj drugega dela kot njih ujčkati.