Zakaj delodajalci postavljajo vprašanja..

Mene zanima kaj imajo delodajalci od tega, da te vprašajo po tvojih prednostih in slabostih in po tvojih življenjskih ciljih, če pa lahko vse to zaigraš če si dober igralec. kakšen si v resnici se tako izkaže šele potem, ko te zaposlijo. Če pa nisi dober igralec, pa odletiš že na prvem razgovoru, čeprav bi mogoče bil prava oseba za določeno zaposlitev.
Kako pa vi odgovarjate na podobna vprašanja?

po resnici, saj če si izbran kandidat, te lahko kaj hitro dobijo na laži

Najbrž te vprašajo, ker je takšen zaposlitveni protokol. Odgovore v večini primerov tako preslišijo, saj so delovna mesta največkrat takrat, ko je razgovor za širšo rajo, že zasedena.

Ja mene zanima kaj imajo oni (delodajalci) od tega, če pa lahko dobro zaigraš.

ce lazes te lahko odpustijo iz krivdnih razlogov

Zato ker nov delavec prihaja v kolektiv, ki ima že nek utrip in ljudje v nejm osebnostne karakteristike. Na ta način se ugotavlja osebnostna kompatibilnost z ljudmi s katerimi bo moral nov zaposleni delati.

Zato ker nov delavec prihaja v kolektiv, ki ima že nek utrip in ljudje v nejm osebnostne karakteristike. Na ta način se ugotavlja osebnostna kompatibilnost z ljudmi s katerimi bo moral nov zaposleni delati.[/quote]

Ja saj razumem, samo kako delodajalec ve, da je kandidat odgovarjal po resnici. Zato se meni zdijo ta vprašanja neumna. Ker logično, da bo vsak o sebi povedal le najboljše.

ko te bo zaposlil,bo videl kako in kaj

Ja saj to pravim tudi jaz.

Zato ker nov delavec prihaja v kolektiv, ki ima že nek utrip in ljudje v nejm osebnostne karakteristike. Na ta način se ugotavlja osebnostna kompatibilnost z ljudmi s katerimi bo moral nov zaposleni delati.[/quote]

Ja saj razumem, samo kako delodajalec ve, da je kandidat odgovarjal po resnici. Zato se meni zdijo ta vprašanja neumna. Ker logično, da bo vsak o sebi povedal le najboljše.[/quote]

OK

Nekateri delodajalci morda res postavljajo vprašanja v tri krasne, če pa imaš opravka s profesionalnim headhunterjem, potem boš dala čez tudi nekaj psiholoških testov in nekaj razgovorov.

Lažnivci in nastopači se praviloma v 95% primerov ujamejo na kontrolnih vprašanjih s tem, ko odgovarjajo nekonsistentno.

V takem primeru dobiš pismo hvala za sodelovanje, nikoli pa ne boš izvedela, kaj te je pokopalo.

smo toliko v vednost

Sicer pa, te ne razumem v čem je fora. Če nisi tip, ki bi sodil v ekipo, zakaj potem rineš z glavo skozi zid. Če bi ti slučajno že uspelo delodajalca nategniti, bi se znašla v kolektvu s katerim se ne bi zaštekala na osebni ravni in vsakodnevno gledanje fac, ki jih ne bi prenašala, bi bila muka tudi zate?!

Nekateri ste res mazohisti ..

Finta je v tem, da se ne znam dobro prodati, vedno odgovarjam po resnici in kolikor vidim me to nikamor ne pripelje.

Poglej, ko smo mi iskali dodaten kader, se je meni to zdelo dobro vprašanje in se mi še vedno. Ok, res lahko dobiš igralca, drugače pa lahko iz tega izveš, ali sebe človek pozna – ali ve, kje je dober, kje je slab. Niti ni pomembno, kakšne so tvoje slabosti, važno je , da se poznaš. Če se zavedaš svojih slabosti, jih lahko popraviš, če jih pa nimaš, potem te pa ne potrebujemo, ker to pomeni, da si nezmotljiv in popoln in bo s teboj težko delati.
Pa, ne boš verjela, koliko ljudi ob tem vprašanju obnemi…
Pa vprašanje – česa bi se rad še naučil v življenju? Zaradi mene je lahko odgovor tudi rolanje, samo da pokažeš, da se zate življenje ne bo končalo s tem, da imaš službo.

Torej je pametno povedat po resnici kaj bi se rad še naučil, pa čeprav je odgovor ful beden (ala rad bi izdal svojo knjigo pravljic, rad bi se naučil govorice gluhih…)?

Koliko na razgovorih štejejo razna priznanja iz športnih udejstvovanjm jezikovnih tečajev, literarnih natečajev?

Je to pametno omenit (dodat k ponudbi) ali ne?

Ti razni vprašalniki so brez veze,kadar zaposlujemo,me zanima samo strokovna usposobljenost za določene oddelke,kjer je pač potrebno določeno znanje ki je specifično.
Kadar pa zaposlujemo mlade pa me predvsem zanima,da imajo vsaj nekaj pojma o čem je govora,ostalo jih nauči delo samo in pa mentor.
Do zdaj se je izkazalo za pravo metodo,odpuščanj ni bilo,odpovedi pa tudi ne.

Recimo, da se poteguješ za mesto mlajšega nabavnika, potem moraš reči, da se čez pet let vidiš kot nabavnik, čez 10 pa kot vodja nabave.
Kaj se želiš še naučiti, če začneš razlagat o kakšnem jeziku gluhih, v tem primeru ni relevantno. Če pa se poteguješ za delo projektnega managerja, moraš pa reči, želim opraviti še ta pa ta certifikat za projektnega managerja.

Hmmm,
vprasanj je toliko zato, da pogovor nekako steče in potem so vmes tudi tista pomembna vprašanja, o vrednotah, družini, zdravju, hobijih, pripadnsoti firmi, ipd ….

Nekdo, ki sodeluje na teh pogovorih večkrat je prav gotovo bolj tenkočuten glede odgvorov in zna oceniti ljudi. Kakšno sprenevedanje ali laganje ne pride v poštev, razen v primeru, ko delodajalcu tak profil človeka tudi odgvoarja, vendar je potrebno vedeti, da bo v teh primerih skoraj vedno kratko potegnil kandidat …

Če pa razgovor ocenjuje pravi profi, potem iz takega razgovora ali kakega dodatnega testa o kandidatu izve še kaj več kot o sebi ve kandidat sam.

lp P

Mene osebno en klinc briga s kom bom delala, samo SLUŽBO RABIM!!! Če se s sodelavci ne bom razumela, se pač ne bom. V prijetni družbi bom pač uživala doma, med prijatelji, družino, med prostim časom. Delam za preživetje, ne pa za to da se bom luštno imela v službici in prijateljevala z nadrejenimi… Dobro, saj ne rečem ,da ne bi bilo fajn delat v prijetnem kolektivu, a žal življenje ni pravljica in tudi službe ne rastejo na drevesih, da bi si lahko izvolili biti izbirčni. Le redkim se posreči “glavni dobitek na lotu”…

A veš, da tvoje ambicije sploh niso bedne?!? Seveda jih povej, napiši. No, razen če se ne udinjaš za službo v računovodstvu… Tam rabijo ponavadi bolj brezčutne tipe. Ampak ta z govorico gluhih ti pa pride prav v vsakem storitvenem poklicu, celo za šalterjem v banki.

Meni gre na živce vprašanje: Ali imate otroke? in Kje se vidite čez pet oziroma deset let?

Pa še eno vprašanje sem doživela, ki se mi je zdelo butasto. Ali se ukvarjate s športom? A je to pomembno za večinoma sedeče delo, pri katerem si itak zaprt med štiri zidove in skoraj nimaš stika z zunanjim svetom razen s svojimi zaposlenimi??

Mislim da te tega če imaš otroke sploh ne smejo vprašat.
Zagotovo pa te ne smejo vprašat, kdaj jih misliš imeti. To sem na veliko videla napisano na zavodu za zaposlovanje.

Šport krepi telo in duha, z njim se stres veliko lažje obvladuje,pozitivna energija kar kipi iz človeka … , da ne naštevam še vseh ostalih koristi. Skratka pomemben podatek za delodajalca, ali se kandidat za delovno mesto ukvarja s športom ali ne, saj iz tega v grobem že lahko sklepa na nekatere osebnostne lastnosti.

Še posebno čudovito je, da te potem, ko si povedala da v prostem času rada kolesariš, označijo za individualista, ki ni sposoben timskega dela. Se pravi, da se moraš ukvarjati s košarko, čeprav imaš zanjo dve levi roki. Od teh kvazi psiholoških vprašanj meni osebno kar slabo ratuje.

Irenulja, saj kolesariš lahko tudi v dvoje ali več :)))))))

Odlična ideja!!! Torej sem teamsko usmerjena delavka s sposobnostjo samostojne presoje in reševanja problemov. Hmmm, torej, če mi poči guma, jo zamenjam sama, ne da bi ob tem ovirala sokolesarjev in jim bila v nadlego s kakšnimi prošnjami za pomoč. Po opravljenem delu pa jih seveda ekspresno dohitim, tako da nihče še opazi ne, da se je kaj zgodilo narobe. Narobe? Te besede pa nikar omenjat, tudi v pozitivnem smislu ne!