Zakaj bi človek živel na vzhodu oz. vzhodno od Ljubljane v Sloveniji?
Sem Ljubljančan in bom probal bit korekten kolikor se da. Rad imam Slovenijo. Povsod mi je všeč, povsod se počutim doma v Sloveniji. A vseeno, menim, da ni primerjave med zahodno in vzhodno Slovenijo. Cela vzhodna Slovenija po pokrajini ni prav nič posebnega. Takšno pokrajini najdeš po večini našega sveta. Recimo tudi Nemčija je precej dolgočasna dežela glede na pokrajino.
Zahodna Slovenija (Gorenjska in Primorska) je pa čisto drugi svet. Jaz nekako ločim Slovenijo, pri Ljubljani se deli na zahod in vzhod. Gorenjska je neizmerno lepa, gore, narava, pokrajina. Primorska, kras, morje, pa potem severna Primorska in spet gore. To predstavlja konec alp, prav vse najdeš tu, od visokih gora, do jezer, morja, jam, planot in še in še.
Ali samo jaz tako mislim?
Rojena Ljubljancanka, vec generacij, tako da res nisem vezana na noben drug konec Slovenije kot le na Ljubljano.
Vsec mi je Prekmurje s svojo neskoncno ravnino, zame je to prava nirvana. Vsec mi je Dolenjska, Trebnje, NM, Krsko, s svojimi gricki, vse zeleno, a ne previsoko.
Primorska zaradi morja, drugace kot pokrajina mi sploh ni vsec.
Gorenjska tudi ne.
Ce bi zivela kje drugje kot v Ljubljani, bi mogoce izbrala Izolo, a mi sever Jadrana niti ne ustreza, na Jadranu bi izbrala kak juzni dalmatinski otok, a to ni vec Slovenija.
V Sloveniji pa se mogoce MS.
Sem iz Celja, imam terensko delo po celi Sloveniji. Za točno lokacijo dnevnega joba izvem zjutraj. Ko slišim smer Trojane mi kar mrak pade na oči. Bog ne daj, Gorenjska ali kakšna Severna Primorska. Me je groza se vozit po tistih ozkih temačnih cestah obkoženimi z visokimi gorami in ko prevozim Trojane obvezno padem v deprimirajoče sivo megleno vreme. Tudi prespat v hotelu med gorami me navdaja s klastrofobijo, se mi zdi, da se bo ponoči kakšen vrh gore prav zrušil na mojo posteljo.
Po drugi strani se mi je v Maribor zapeljat mala malca, v Prekmurje pa užitek. Po cesti med tistimi topoli se kar prestavim v kakšno Kreslinovo pesem. Da ne govorim o tem, če mi pripade spanje v Moravskih. Čisti užitek, njama hrana in spim, kot dojenček. Zanimivo, a ne?
Cele, 18.10.2021 ob 17:40
Sem iz Celja, imam terensko delo po celi Sloveniji. Za točno lokacijo dnevnega joba izvem zjutraj. Ko slišim smer Trojane mi kar mrak pade na oči. Bog ne daj, Gorenjska ali kakšna Severna Primorska. Me je groza se vozit po tistih ozkih temačnih cestah obkoženimi z visokimi gorami in ko prevozim Trojane obvezno padem v deprimirajoče sivo megleno vreme. Tudi prespat v hotelu med gorami me navdaja s klastrofobijo, se mi zdi, da se bo ponoči kakšen vrh gore prav zrušil na mojo posteljo.
Po drugi strani se mi je v Maribor zapeljat mala malca, v Prekmurje pa užitek. Po cesti med tistimi topoli se kar prestavim v kakšno Kreslinovo pesem. Da ne govorim o tem, če mi pripade spanje v Moravskih. Čisti užitek, njama hrana in spim, kot dojenček. Zanimivo, a ne?
Podpis ??
avtor imam prav, 18.10.2021 ob 18:22
itak bo sedaj ogromno objav kako je štajerska kul ampak mi ljubljančani se radi vozimo edino na morje in na gorenjsko. to je fact in tudi če si ti štajerc iz frustracije sprožil to temo se ne boš mogel izognil temu, da si pederuša
Kaj pa vem, jaz sem Ljubljančanka z gorenjskim poreklom,pa se lahko samo podpišem pod zgornje poste, ki opevajo vzhodne regije ?
Iz drugega največjega mesta. Maribor mi je eno tako mrtvo mesto, čuti se depresija propadlih firm, kar je generacijsko zaznamovalo prebivalce. Poročena v center Ljubljane. Super mesto, ne preveliko, vse pri roki, zeleno in z utripom. Bivalni vikend v Prekmurju, na ozkem obrobju mesteca, krasna klima, krasni odprti ljudje, odlično kolesarjenje, terme in kopalna jezera povsod, skok do Dunaja, Budimpešte, oboje obožujem. Stanovanje v Kopru, ki ga koristim od julija do oktobra. Obožujem mesto, skok do Trsta, za kopanje najtoplejše morje v Jadranu. Gore…čudovite za razglede iz terase ljubljanskega stanovanja, Kamniško Sedlo in Krvavec na dlani, smučanje je bilo v otroštvu boljše samo z mestnim avtobusom 6 do vznožja Pohorja. Da priteče solza radosti, kako smo lepi. Al kako smo butasti, si te lepote res ne zaslužimo.
Jaz si pa sebe drugje kot na Gorenjskem ne morem predstavljati. Ko pogledam skozi okno in vidim Triglav, pa Stol, Storžič….., pa kaj češ lepšega:). Tista prekmurska ravnina pa….me kar strese, čista depra:(. Dolenjska s svojimi grički je čisto druga zgodba, Primorska tako tako (ok spomladi, poleti, zgodaj jeseni, pozimi pa ni šanse). A ni krasno, da smo si tako različni, kako bi pa bilo, če bi bilo vsem isto všeč – tričetrt Slovenije bi bilo prazne.
Jaz sem z gorenjskega konca, normalno, da mi je Gorenjska lepa!? Ko pogledam skozi okno, vidim Storžič.
Ampak sta mi precej blizu srca tudi severna in južna Primorska, blizu moji duši pa (morda začuda) tudi prekmurska ravnica ter zeleni in trte polni prleški hribčki. Toplina in gostoljubnost ljudi, ki tam živijo, me vedno znova očarata. Dialekt tudi in ga že kar dobro razumem.?
Druge pokrajine mi niso tako blizu, niti tako znane. Gotovo pa npr. tudi Dolenjska skriva polno lepega in zanimivega in bi jo bilo dobro malo bolje spoznati…
Sem Gorenjc in prav v vsaki slovenski pokrajini do sedaj sem še našel nekaj, kar me fascinira. Naše gore itak, jezera, reke, doline. Morje je itak zakon, obala mi je super, sploh zaledje. Kras, njami jeseni. Posočje super za vodne športe in hribe. Brda, kaj naj sploh rečem. Notranjska s Snežnikom in ogromnimi gozdovi. Dolenjska in Štajerska z vinorodnimi griči, gradovi. Koroška z Peco, rudniki. Prekmurje, odprt svet z odlično kulinariko, kolesarskimi možnostmi, termami.
Mogoče še najmanj mi je všeč ravno Ljubljana z okolico in Zasavje.
Forum je zaprt za komentiranje.