Zakaj??
Spet jaz. Spet nesrečna. Na čudnem razpotju poti…Pa sem človek pozitivizma..ljubezni do življenja..smeha..
Sama sem dopustila..da se mi to zgodi..sedaj pa moram najti ..sama pot ven. Saj poznate mojo zgodbo. O očetu in sinu pa izgubljenem otroku?
Veste kaj se mi je začelo dogajati? Postala sem histeriča ..zagrenjena ženska..ki fantu teži za vsako malenkost..Vse me moti. VSE! So res krivi odnosi…v hiši..je res krivo da me oče ignorira..al pač..samo …ne sodim tja..
Danes sem ..rekla fantu da je konec. Jokal je. Saj je meni tudi hudo..in vem da bom popustila..saj nimam kam iti..niti premostitveno ne. Ampak nekoč..nekje..vem…da bo sreča tudi zame…
Večno objokana Optimistka
Ika
Draga Tina,
Zal, ne poznam tvoje zgodbe, vendar je ze tisto, kar si napisala dovolj, da razumem tvojo zalost. So taki trenutki v zivljenju, vsakdo jih ima… Vedi, da ni nikoli tako hudo, da ne bi moglo biti boljse, iz vsake situacije obstaja vec izhodov, le najugodnejsega je treba najti… Ce si res clovek s pozitivnim pogledom na zivljenje, bos zanesljivo uspela, za vsakega hrani zivljenje tudi koscek srece… Torej Tina glavo pokonci, pozabi zalost in vsaj malo se nasmehni…
Pepi
Tina, nisem siguren, če poznam tvojo zgodbo (mislim, da ja). Ne morem ti prida pomagati. So stvari v življenju, ki jih moramo rešiti sami. Pa naj nas še tako boli, naj bomo še tako žalostni… ni druge, kot da se spoprimemo s težavami in jih rešimo. Če so rešljive. Če smo pri reševanju še pozitivno naravnani, kot si ti, je reševanje teh težav veliko lažje… Spominjam se osebe, ki je nekoč govorila o težavah. ….če je težava prevelika, ne rini vanjo, ker s tem težave ne boš rešil. Preskoči jo, ali pa obidi, s časom bo težava postala manjša, ali pa se bo sama rešila… Velikokrat se spomnim na ta stavek in verjemi, da v večini primerov drži…
Na tem mestu se ti tudi opravičujem za moj recept, kako narediti otroka… Mi je žal, da sem ga napisal…. ko je pa bilo vprašanje napisano v takem “humornem” tonu.
Na koncu, pa, preskoči težavo oz. problem, z jutrišnjim dnem bo izgledala precej drugače. Pa lep in ne premrzel dan!
Jani
Ljuba Tina, mislim, da sem ti na tem mestu morda tudi jaz dolžna opravičilo za tisto šaljivo repliko na tvoje zastavljeno vprašanje o tem, kako narediti otroka. Tako kot Jani, sem ti tudi jaz odgovorila bolj šaljivo, zdaj pa zadevo razumem drugače in te prosim, da vzameš na znanje to, da je bila moja želja samo zabavati, ne pa zaje…… Torej, draga Tina, tudi jaz ne poznam cele tvoje zgodbe, mi je pa zelo žal, da preživljaš to, kar preživljaš. Nikar se ne posvečaj svoji histeričnosti z negativne plati, temveč jo skušaj čimprej odpraviti. Pri zapisu te misli me tolaži tvoj zaključni stavek “…. Optimistka”. Če si optimistka, potem glavo pokonci, za jok bo dni še zadosti, verjemi. Zdaj pa nekaj naredi za to, da “se ne boš še bolj zagrenila”. Navij si muziko do konca, zapoj zraven in se veseli z nami, z našo bodočo mamico, veseli se z našo Kajo, ki danes praznuje in morda z menoj, ki sem zelo zelo dobre volje. Velja? Torej, morda že vidim smeh na tvojih licih? Pusti danes težke misli in pojdi s svojim pozitivizmom v preostanek dneva. Niti ne veš še, kaj se ti na tem forumu obeta, če mu boš sledila. Ponavadi pokličemo na pomoč našo Andrejko in potem je smeha in veselja, da se koplješ v njem. Imej se lepo, draga Tina in pridruži se smehu in veselju,
Marija
Hvala vsem..iskreno…
Ni se mi treba opravičevat…za..vaš odgovor na ; Kako narediti otroka???
Saj je tudi bilo postavljeno v smislu..humorja. Včasih je najtežjo stvar v življenju potrebno jemati tako..!S humorjem..mar ne?????
Nihče izmed vas mi ni rekel..odidi! Zapusti fanta…začni znova…
hm..pričakovala sem …prav to. Pa se sprašujem….sem končno spregledala..da sem problem tudi jaz..ne samo on..! Da, pri njemu doma je stanje takšno kot je..samo med nama je stanje takšno zaradi naju…”
Samo midva lahko rešiva najino razmerje ali pa ga..uničiva..kar počneva sedaj..kriviva pa njegovega očeta sestro..ker..so hladni brezčutni..ignorantski.
Hvala vsem…ki mi pomagate odstirati zastore..
Ika
Tina, popolnoma te razumem. Pri prvi resni zvezi (moji), se je oče dekleta, enostavno obrnil in odšel iz prostora, ko sem prišel k hiši… Zato vem. Vem pa tudi, kako je biti “med dvema ognjema”. (relacija moja mati – moja žena). Stvar se je bistveno izboljšala od lani, ko smo se preselili. Sedaj mislim, da je veliko bolje.
Še vedno pa je največ odvisno od vaju samih. Po moje, bi bilo najboljše, če se preselita na svoje (seveda, če imata možnost zato – saj se najde možnost, se!).
Pa lep dan!
Jani
Draga Tina,
odgovorila ti bom na grob, morda malce neusmiljen način, čeprav bi te najrajši objela, stisnila k sebi in ti zašepetala: “daj, spusti solze. Pomagalo bo in potem bo lažje”.
Ampak tako ne gre. Ne pomagajo solze, ne pomaga jok in stok. Enkrat sem ti že napisala, kaj mislim o tej zadevi in isto lahko ponovim še enkrat – najprej moraš sama zase ugotoviti, kaj hočeš, ker boš potem veliko laže ukrepala in vlekla poteze.
Zares bi bilo lepo, če bi lahko drugi ljudje namesto nas urejali naša življenja, takrat, ko nam je težko, seveda. Pa to ne gre. V težkih trenutkih, na razpotjih življenja smo vedno prepuščeni samim sebi. Lepo je, če imaš prijatelje ob strani, ampak tudi prijatelji ti lahko povedo samo svoje mnenje, lahko sočustvujejo s tabo, lahko te tolažijo in so s teboj. Trpiš pa ti in samo ti si tista, ki mora zadevo razčistiti in rešiti. Prijatelji ne morejo prevzeti tvoje bolečine in ne odločiti namesto tebe. In vsi tukaj so (smo) ti pripravljeni ponuditi ramo, na kateri se lahko zjokaš, vsi smo pripravljeni povedati svoje mnenje, povedati, kaj bi vsakdo izmed nas naredil na tvojem mestu, nihče pa te odločitve ne more sprejeti namesto tebe.
Tudi sama tvoje zgodbe ne poznam dovolj dobro, iz tvojega pisanja pred cca 14 dnevi sem si pač sestavila svojo sliko, po kateri moraš (vsaj po mojem mnenju) najprej rešiti nekaj vprašanj sama pri sebi. Napiši kaj več, morda se bo utrnila še kakšna misel, padla še kakšna ideja!
Vedi pa, draga Tina, da za vsakim dežjem posije sonce! Za vsakega izmed nas je namenjen en veeelik “škaf” sončka in če pri tebi trenutno pada dež – malo poglej naokoli – ali vidiš žarek sončka, ki se tam nekje zadaj počasi, počasi plazi do tebe?
M.
Ljuba Tina ,
žal tvoje zgodbe ne poznam , zato bi ti težko karkoli smiselnega odgovorila.
Je pa nekaj , na kar sem v tvojem zapisu postala pozorna. Praviš , da si optimistka , obupuješ pa kljub vsemu. Iz svojih izkušenj lahko rečem le , da pravi optimisti VEDNO najdemo neko rešitev za svoje težave . Če ne more biti nič konkretnega , se pa tolažimo z vednostjo , da drži pregovor , da ni nikoli tako slabo , da ne bi moglo biti še slabše – ergo – saj mi je končno še kar dobro , od zdaj naprej gre lahko samo še na boljše !
In veš , kaj je zanimivo ? Ko se postaviš na tako stališče , se stvari začnejo nekako umeščati , dobivajo drugačne vidike , odkrivati začneš možnosti za rešitev problema , skratka , v SEBI najdeš moč , da nekaj spremeniš. Čim pa se stvari začno spreminjati , si že na konju. In ko se zmoreš malo distancirati od problema , spoznaš , da sploh ni nerešljiv. Morda ti rešitev ne bo po volji ,
vendar rešitev JE , samo sprejeti jo moraš.
No , malo sem zafilozofirala , ampak meni vsekakor pomaga , da se NIKOLI NIMAM ZA PORAŽENO !
No , meni pomaga še nekaj . Vedno skušam pomisliti na ljudi , ko jih tarejo še hujše težave in takrat se čutim še srečna , da mi je tako kot pač je.
Kakorkoli – pogum velja. Tudi zate.
Andrejka
Tina – malima……..
Ne rad se vmešavam s predlogi in idejami kaj in kako moraš ,da boš ,in kako…bla ,bla bla…
Vsak nasvet od mojih predhodnikov sem čitljivo prebral , se strinjam z vsemi ….
Jaz bi od vsakega ,( si sprintal )ki je tu lepo se raspisal pobral za SEBE zanimivo , ter naredil , na žalost spet kakor mi srce veli in ne kako bi v resnici moral .Ti pa naredi obratno
A sem zakomliciral a?? ……,hehehehehehehehe
lepo in pravilno se odloči, v kolikor ne ……..heheheh ….pridemo tudi na dom ??!!
Draga Tina,
(ki je na forumu Srednjaleta Ika- da se boste drugi spomnili njene zgodbe)
očitno sem samo jaz spremljala tvojo zgodbo od začetka. Mogoče se je bodo spomnili sedaj tudi drugi.
Nekoč sem ti že rekla, Mici pa je povzela za mano, da pri sebi nisi razčistila kaj bi rada. Zato tudi ne moreš sprejemati fantove ljubezni, ker si v sebi zagrenjena, stalno te nekaj moti… Skratka, pogovori se sama sasabo.Kot sem ti svetovala – vzemi list papirja, napiši želje, pričakovanja, na drugi strani pa čemu si se pripravljena odpovedati. Take agonije, kot jo prenašaš sedaj, ne boš mogla več dolgo. Po eni strani mi tudi ni vseeno za tvojega fanta, saj mu ne znaš vračati ljubezni, po drugi pa, če se res ne potegne zate ….
Zato draga Tina, vzemi se v roke, ne samo jokat kaj bi in kaj ne bi, zastavi stvar bolj resno in odgovorno in razvijati se bo začela v smer, ki si jo želiš. Pa naj bo to v tej zvezi ali pa v kakšni drugi.
Veliko sreče, Kaja
Kaja, hvala ker si me brala. hvala ker si mi odpisala. Cenim to. Pogrešam prave prijatelje. Z leti gredo…Ostaneš sam. In ..vem da je tvoj roj. dan pa tudi na svoj osebni praznik nisi izgubila smisla za težave drugih. Spoštujem to.
Da…razčistiti kaj bi rada..to! Saj vem kaj bi rada. Samostojno zivljenje brez pritiskov. Sem zelo samostojna …oseba. Šla od doma pri 19. letih, zaradi nevzdržnih razmer doma (ločitev Ipd)…ni bilo lahko. Podnajemnica bila 10 let…Sedaj pa..kot bi šla nazaj…v isto kletko.
Ika
Forum je zaprt za komentiranje.