Nisem čisto prepričana, kaj bi napisala v naslednjem primeru.

Zahvaljujem se vam (mentorju) za pomoč pri reševanju mojih/svojih težav med študijem.

Meni se zdi prav mojih. Je res?

Hvala.

Ne. “svojih”.

V zahvale navadno pišemo bolj nevtralno besedilo – posebno če imaš to zahvalo npr. v diplomskem delu. Potem se piše raje: Zahvaljujem se (tudi) svojemu mentorju za svetovanje in pomoč pri študiju (in pripravi diplomske naloge) ali kaj podobnega.

Če pa pišeš zahvalo mentorju osebno, ne pa v diplomskem delu, pa je pravilno mojih. Če bi napisala svojih, bi to pomenilo, da se mu zahvaljuješ za reševanje njegovih napak.

Povratni svojilni zaimek se vedno nanaša na osebek.

Če je osebek jaz, mora obvezno biti v stavku namesto “moj” “svoj”!
Prav je le “Zahvaljujem se vam za pomoč pri svojem delu.” in nikakor “Zahvaljujem se vam za pomoč pri _mojem_ delu.”

Izjema so npr. stavki s “kot”:
“Rad berem kot moj oče.”
Ker v tem je primeru je to krajšava za “Rad berem, kot rad bere moj oče.” in je v drugem delu v resnici osebek “moj oče”.

Če je pa večstavčna poved, je pomemben osebek za vsak stavek posebej.
“Zahvaljujem se vam za pomoč, ki ste mi jo dali pri mojem delu.”
Tukaj bi pa “svojem” res pomenilo, da bi šlo za njegovo delo.

Tudi v temle stavku ni “svoj”:
“Boj ribe za njen obstoj je bil silovit.”
To pa zato, ker je osebek “boj”, “riba” pa le desni prilastek.

Po mojem mnenju je tale primer od Nynan eden bolj tečnih. 🙂
Mene tudi teorija vodi na zapis svoj, vendar se mi tako butasto sliši, priznam. 🙂
V takih primerih navadno predlagam opustitev svojilnega zaimka, kar sploh ni v škodo besedila – bolje kot pa zapisati nekaj, kar naj bo še tako jezikovno pravilno, a kaj ko lahko pelje tistega, ki bere, na pomen, kot je pojasnila andreychika. Profesor bo res še mislil, da ima kake študijske težave. 😀

Predlagam raje zapis: Zahvaljujem se vam za pomoč pri reševanju težav med študijem.

Če že ne pride v poštev bolj splošen zapis, kot sem ga prej predlagala.