Katera rešitev je boljša po vašem mnenju in zakaj?
… bodo od ljudi zahtevali toliko dela, kolikor je treba
ALI
bodo od ljudi zahtevali toliko dela, kolikor ga je treba

Jaz se nagibam k drugi rešitvi, pa vi?

Kako se pa glasi cel stavek?

… bodo od ljudi zatevali toliko dela, kolikor bo potrebno.

Ne moreš imeti del stavka v prihodnjiku in del v sedanjiku.

Če se poved s tem zaključi, sta morda pravilni obe možnosti (trenutno ne najdem takega primera, morda ga najde kdo drug), vendar se bolj nagibam k drugi. GA bi izpustili, če že prej ne bi imeli predmeta oz. nosilca zaimka v stavku:
… zahtevali toliko, kolikor je treba.

Ali npr.: Sposodil si bom toliko, kolikor potrebujem
proti
Sposodil si bom toliko denarja, kolikor GA potrebujem.

In zakaj ne bi mogel biti en stavek v prihodnjiku, drugi pa v sedanjiku? Če je nekega dela vedno (na splošno) treba toliko in toliko, ni razloga, da bi ta del postavljali v prihodnjik. Enako velja za razmerje sedanjik – preteklik. Tako lahko rečemo tudi npr.
– Kupil bom vse, kar je treba (pa tudi: kar bo treba – pomen se s tem rahlo spremeni: že zdaj vem, kaj vse moram kupiti // sproti bom videl, kaj vse moram kupiti) – no, prav pri razlagi se spet pojavi ta možnost: bom videl, moram (in ne nujno bom moral).
– Vozil sem se pet minut več, kot traja vožnja s taksijem (in ne: kot je trajala vožnja s taksijem, razen če je iz sobesedila razvidno, da se je nekdo drug (ali sem se sam) istočasno oz. pred tem peljal s taksijem).
– ali pa – drugačne sorte primer – Obljubil je, da pride (in: Obljubil je, da bo prišel).

Treba ni treba zamenjati s potrebno. 😉 Pravopis celo priporoča treba – npr., cit.:
“Če bo treba, vas bomo poklicali.”

K.