Zafukal sm lajf. Kako ga odfukat?
Sem bil na podobnem mestu kot ti. Jaz sem se odločil da grem delat v proizvodnjo in to je bila najboljša odločitev v mojem življenju. Zelo kmalu sem dovolj privarčeval, da sem si lahko plačal šolnino za srednjo šolo, priporočam ti Izobraževalni center Prah, so mi res zelo pomagali, profesorji so res enkratni. Ko sem dokončal ti dve leti, ki sem jih imel še za narest sm se pa zelo kmalu zaposlil ampak sem ugotovil, da mam veliko več potenciala in da probam nrdit faks k me zanima, tako da sem sedaj v drugmu letniku faksa in se učim neki k me zanima. Nauk: nared šolo. Jaz sem bil prepričan, da šola ni institucija zame, ampak k sm delu, sem ugotovil, da bom brez šole zlo težko prlezu na boljši standard življenja oz. tazga k sm si ga jst zamislu.
Kolega, dal ti bom dober nasvet. Treba spoštovati nekoga, ki se odreši zasvojenosti.
Najbolj pomembno, je kako družbo izbereš. To velja za službo, prosti čas, znance, itd.
Najprej odstrani vse moteče dejavnike, ki bi te znali potegniti nazaj v pekel. Bodi brez milosti, odstrani vse, ki so v tem. Če te kontaktirajo, jih brez milosti razlozi, da jih ne zelis videti vec. Spremeni tel. st. ce je potrebno.
Ali najdi sluzbo v neki ugledni firmi, in potem probaj napredovati, ali pa se zacni z izobrazbo.
Ce te kdo vprasa kaj si delal, povej da nisi delal nic zanimivega, samo malo si se iskal, ko si bil mlad. Raje ne razlagati okoli, da si se pecal z drogo. Stigma je tecna zadeva.
Btw, ce bos zacel delati na tekocem traku, je malo verjetno, da bos v prihodnosti prisel na drugo delovno mesto. Sicer se dogaja, vendar zelo redko.
Lahko sicer poklices kako anon stevilko, kateri se s takimi situacijami ukvarjajo. To je podobno tako kot internet, samo da na teh st. ni psihopatov, pa hitreje gre, ker se pac pogovarjate.
Lp
Živjo Binko!
Sicer si prejel že veliko predlogov.. ampak mislim, da odločitev vseeno ni tako enostavno sprejeti. Sem mladinska delavka Zavod Bob, ki se nahaja v Ljubljani in eno od naših področij delovanja je svetovanje in informiranje mladih, ki so se znašli v podobnih situacijah kot ti. Z drugimi besedami, na voljo smo tudi samo za pogovor. 🙂
Lahko nas kontaktiraš preko Facebooka ali Instagrama Zavod Bob Vaš link, lahko pa na FB-ju poiščeš tudi mene in mi pošlješ sporočilo. Prepričana sem, da lahko skupaj ugotovimo kako in kaj naprej.
LP,
Dora iz Zavoda Bob
Glede na situacijo greš lahko kot prostovoljec pomagat na civilno zaščito ali rdeči križ v covid oddelke, domove za ostarele… In boš za začetek doživel kako poln občutek je, ko nekomu pomagaš. To bo odličen prehod in tam boš morda razumel kaj je smisel življenja. Bom mislila nate in ti želim vso srečo. Pogum!!!
Joj, kakšni so nekateri odgovori, da te srat prime.
Kako naprej, je stvar tvojih ciljev – kaj želiš početi, kakšne so tvoje vrednote, kako bi rad prispeval k dobrobiti sveta, kaj ta zanima. To so zadeve, kjer se odločaš za poklic, če ga želiš opravljati z nekim namenom, ki ni zgolj preživetje. Marsikdo sicer opravlja delo zgolj zaradi preživetja, vendar to delajo predvsem, ker drugih ciljev niso imeli. In tu je stvar na tebi: če nekih ciljev, ki so navedeni zgoraj, nimaš, potem bo najbolje pač poiskati neko delo, za katerega neke hude kvalifikacije niso potrebne. Ampak glede na zapis, da ti pomanjkanje izobrazbe predstavlja problem, sklepam, da bi se rad razvil v tej smeri. Vendar v tem primeru dvomim, da proizvodnja predstavlja meditacijo, kot piše nekdo. Nekomu, ki želi v svoje delo vložiti intelektualen napor, se bo ob repetitivnih fizičnih nalogah odpeljalo, je pa dobro od časa do časa, zato mogoče prostovoljstvo (za začetek) ob vikendih ni slaba ideja (s prostovoljstvom vračaš družbi, kot je družba pomagala tebi, navezuješ stike z ljudmi, prideš v neko rutino). Posebej zgrešena pa je miselnost, da je čas za učenje vedno. V samem surovem pomenu sicer drži, ampak efektivnost učenja in zainteresiranost z leti upadata. Zatorej, če imaš željo po poklicu, za katerega rabiš izobrazbo, ali pa imaš željo po znanju samem, ne smeš več odlašati. Vkolikor imaš željo po poklicu, kjer je zahtevana izobrazba, ti kaj drugega kot za začetek gimnazija, ne uide. In glede na tvojo starost lahko povprašaš pri sovrstnikih, ki jih mogoče (bežno) poznaš, kaj konkretno delajo, zadeve iz prve roke so najboljše in ljudje, ki delajo z veseljem in zagnanostjo, ti bodo radi pokazali in razložili. In se že potem kasneje odločaš za smer študija. To govorim za primer, ko so želje po čem takem. Če te želje ni, nič narobe, potem je najbrž tudi kakšna brezvezna srednja šola odveč in potrata časa, ne vem. Če so želje po tehničnih delih, potem neka tehniška šola, se mi zdi, da je ostalo bolj ali ne nesmiselno. Predvsem pa odsvetujem študij in delo hkrati, pa četudi je le srednja šola – če jo misliš z vso resnotjo vzeti. Saj ne, da so študiji blazno težki in neke hude muke, ampak za delat zraven pa po predavanjih res ne boš imel volje in energije, sklepam. Lahko pa poskusiš, mogoče bi srednjo šolo še šlo tako, kakšen resen faks pa sigurno ne. Naj te finančna neodvisnost ne zapelje, če se odločiš za vzporedno pot, da na ta račun postaviš šolanje na stran. Se ne splača, ker kot praviš, imaš podporo staršev. Zdaj pa kar urno odjebaj svoj stari lajf in si dokaži, da zmoreš.
Zdravo,
zase sem tudi malo zabredel ko sem bil mlad, ne sicer toliko v droge a zadosti da sem izgubil par let. In bil v zaostanku za sovrstniki.In jih lovil vrsto let. Prva stvar ne obupuj,ti si gospodar svoje usode in odgovoren vsaj zase ce ne se za bližnje.
Skratka dostikrat je potrebno videti dno da ves da gre življenje lahko samo se gor. Narejena srednja sola ti ne bo rešila problemov, bo pa sigurno en del tega kar ti bo pomagalo na tvoji poti. Najdi si službo, naredi vsaj srednjo šolo, sportaj. Zamenjaj obsesijo z drogami za obsesijo za boljše življenje. Uporabi notranje demone za nekaj dobrega. Ni samo ena stvar ki te spremeni, pojdi v knjižnico začni brati knjige, primer https://www.amazon.com/Unfu-Yourself-Your-Head-into/dp/0062803832 ,daj si izzive in jih dokončaj.Vzami papir,napiši vse kar bi rad bil,dosegel imel in si naredi časovnico.Daj si kratke roke in napiši cilje nekam da jih vsak dan vidiš.Ne boš mogel verjeti ko jih boš dosegel. Npr. finančno neodvisen bom v 3 mesecih, se odselil v 6,v naslednjem letu bom naredil maturo, pretekel brez da crknem 10 Km itd…Zgradi se na novo! Tekmuj le sam z sabo, bodi boljši ko se zjutraj zbudiš kot ko si sel spat.
Vedi, pa to ti govorim iz izkušenj da se vse da. Da pa bos nonstop moral nekomu dokazovat in se potrjevat. Stigmo nosiš dolgo casa,pa v bistvu si jo sam daš.Lahko da ti nihče ti ne bo verjel da zmoreš! Pol z leti vidiš da nekatere stvari kot so faks ko ga mas narejenega niso tako pomembne.
Življenje je lepo, vse se da doseči, edina omejitev ki jo človek ima so omejitve njegovih možganov in prepričanj!!! Ne predaj se
Srečno!!!
Vsi vi ki mu pišete da naj konča šolo in išče delo ste prismukjeni. Smešno do konca – ne bo šel skozi na medicini dela, ker ima vse v kartoteki. Smešni ste. Idi v kako društvo za narkomane vprašat kako se zaposlit, majo svetovalce. (ARS VITA, se ukvarja tudi z zasvojenci, pa kaki CSD itd.) naj ti svetovalec zrihta službo. Sam si nula – na zdravniškem pogrneš, če ne prej.
Pozdravljeni Binko tu to sm napisu en let nazaj, na žalost sem spet pristal na drogi. Razbiju sm avte in kradu torbe, vse živo tko da sm bil v priporu 1 mesec. Odvajam se od pomirjeval in koke trenutno. Zgubu sm fotra zarad infarkta in to me je pahnl da sm spet začel pit pa jemat koko pa pomirjevala. Mel sm lep napredek, zaposlil sm se v merkatorju, sm zdržu 1 teden pol pa mi je vse dopizdil, trenutno prosm svojga zdravnika za metadonsko terapijo, socialo prijemam ker mam skurjene možgane in nimam koncentracije za več kot 5 minut dela. Sorry k sm vas vse tle razočaru, še bolj pa sebe. Eni tuki ste dal res lepe nasvete tko da se vam zahvaljujem. Se še kej javim kdaj.
Binko, 29.11.2021 ob 08:56
Pozdravljeni Binko tu to sm napisu en let nazaj, na žalost sem spet pristal na drogi. Razbiju sm avte in kradu torbe, vse živo tko da sm bil v priporu 1 mesec. Odvajam se od pomirjeval in koke trenutno. Zgubu sm fotra zarad infarkta in to me je pahnl da sm spet začel pit pa jemat koko pa pomirjevala. Mel sm lep napredek, zaposlil sm se v merkatorju, sm zdržu 1 teden pol pa mi je vse dopizdil, trenutno prosm svojga zdravnika za metadonsko terapijo, socialo prijemam ker mam skurjene možgane in nimam koncentracije za več kot 5 minut dela. Sorry k sm vas vse tle razočaru, še bolj pa sebe. Eni tuki ste dal res lepe nasvete tko da se vam zahvaljujem. Se še kej javim kdaj.
Zakaj hočeš ti metadon, če nisi bil na opiatih?
Če pišete provokacije se vsaj najprej pozanimajte, da je to kar pišete logično.
Forum je zaprt za komentiranje.