Lep pozdrav,

zanima me, kako ravnati v primeru, da so v besedilu prisotne obsežne tabele (npr. besedila iz področja ekonomije …):

Kakšna je začetnica (velika ali mala) in ali se uporablja končno ločilo v primeru, da:

– je v posameznem okencu tabele le posamezen pojem;

– je v posameznem okencu tabele le ena poved;

– je v posameznem okencu tabele več povedi.

Zanimivo vprašanje, z njim sem si kot občasen lektor že belil glavo. Seveda ne z veliko začetnico, ta mora biti. Kočno ločilo, torej pika, saj pri drugih končnih ločilih tudi ni dileme, pa je po moje stvar odločitve.

Vsebino tabel morda lahko primerjamo s podnaslovi člankov ali s podpisi k fotografijam in slikam v medijih. Ko gledam Sobotno prilogo Dela, ki naj bi bila zgled dobrega lektoriranja, pri podnaslovih ni pike. Vendar pa mi to deluje čudno v primeru večstavčnih podnaslovov, citiram:

Nobena shema in nobeno kosilo ni zastonj. Vedno plačajo davkoplačevalci

Jaz bi v tem primeru postavil piko tudi za zadnjim stavkom.

Pri podpisih k slikovnemu gradivu v Sobotni sledijo drugi logiki, ki je za moje pojme res bolj logična in bi bila morda uporabna tudi v tvojem primeru. Pike na koncu ne dajo pri nepopolnih stavkih, torej pri takih, ki ne vsebujejo glagolske oblike, primer:

Pred londonsko podružnico banke Goldman Sachs

Pri “popolnih” stavkih (se opravičujem za nestrokovne izraze, pač nisem poštempljan slovenist) pa zaključijo s piko, tudi če gre za samo en stavek:

V nasprotju z drugimi postsovjetskimi državami se v Belorusiji ponašajo tudi z zavidljivimi cestami.

Upam, da sem kaj pomagal, obenem vsem čestitam za praznik dela :))

Zelo si pomagal, hvala!

Vidim namreč, da so še drugi, ki se ubadajo s podobnim vprašanjem (te tabelce so me res že spravljale v obup!), kar seveda v precejšnji meri olajša odločitev, ki pa je, kot se mi je dozdevalo že prej, ti pa si le še potrdil, stvar izbire določenega pravila …

Tudi sama nisem niti slavistka niti ekonomistka … 🙂 Vendar imam slovenski jezik zelo rada in zelo rada pišem, zato sem priskočila na pomoč v družinskem podjetju … Seveda pa je, kot ugotavljam, nekaj povsem drugega dobro in pravilno pisati, kot pa popravljati tuje napake … 🙂

Lep pozdrav,

m.