Za ženske: moški in avto

Nič ne boli, samo prvič slišim, da se ena hvali da jih je več zamenjala. Jasno, si babnca tipa ledina. Kdor naleti, orje in seje nekaj časa in ko vidi da nič na obrodi, odide, pride naslednji in tak naprej.:)

Dec more vozit Cadillac, vse drugo je boranija.

Resnicoljubna  ti govori pač o dveh osnovnih nasprotjih. Seveda obstajajo majhni novi avtomobili, ampak si zgrešil point.

Se pa podpišem pod njen prispevek.

Ena zgoraj omenja Teslo, kot nek zgled? Zakaj že?

Pa ne gre samo za avte, ampak splošno urejenost. Ne moreš gledati samo po avtu. V kakšnem obdobju je moški, kakšen značaj ima, kakšne cilje, kaj mu je trenutno prioriteta.

Naj se javi tista, ki bi z veseljem vzela za partnerja in očeta svojih otrok klošarja brez dela, z gnilimi zobmi, brez doma, brez ciljev…

Avto kot avto. Nisem neki fan. Če pa bi že lahko izbirala (pa seveda potem tudi lahko vozila), bi bil pa to avto ala Land Rover. Razni audiji in Bmwji pa Tesle pri meni ne naredijo vtisa, Land Rover pa recimo rada pogledam.

Po odgovorih se vidi, kako lepo ženske govorijo, obenem si pa mislijo in delajo čisto nasprotno in drugače.

Zavisi za katero starostno obdobje gre. Pri mladih se mi ne zdi pomembno, pri 50. pa je tudi avto lahko indikator človeka. Če ima zanemarjeno staro kripto, je lahko znak, da gre za materialno neuspešnega človeka, kar se lahko povezuje z lenobo. Npr. je poleg tega  vse življenje na minimalcu in v najemu To bi me motilo.

Ko sem v mladosti spoznala moža, je bil brez avta. Ni čutil želje po njem in ga niti ni rabil, saj je imel vse v bližini. Sama sem takrat imela kar dober avto, saj smo študentje naše smeri že med študijem lahko dobro služili, bodoči mož pa je bil še stažist. Kasneje nobenemu od naju avto ni bil preveč pomemben. Tudi sin je bil dogo zadovoljen z manjšimpa čeprav je takoj po študiju dobil dobro službo in imel stanovanje brez kredita. Šele ko sta z ženo dobila otroka, si je omislil večjega.

Imam moža, ki avta nikoli ne posoja. Nikomur, niti meni, če ni res nujno. Jaz pa imam svoj avto že od 18tega leta. Prvi avti so itak nizkocenovni, poceni za popravila. Sedaj, ko bi si lahko privoščila boljšega, si ga nisem. Drugi avto je višje cenovnik, ki je večfunkcijski (predelan za potovanja). Po drugi strani imam več znancev z visokocenovnimi avti. Eni od teh so taki, ki imajo vsega dovolj in si je pač investiral tudi v 100k+ avto, spet drugi so taki, ki živijo težje, vendar si je vzel leasing in ima avto, ki mu pomeni svet. Tako, da nikoli ne ocenjujem ljudi po vozilu. Jaz zadnja leta veliko hodim peš ali uporabljam sopotništvo.

Tudi po moje imaš prav, ko praviš da ni za ocenjevati ljudi po avtu – če govorimo o tipu, starosti oz velikosti avta.

Jih je pa za ocenjevati, če pogledamo stanje avta. To pa pove precej.

Off-topic… me pa preseneča tako lastniško videnje vozila, kot praviš za moža… Pri nas so vsi avtomobili na razpolago vsem, s pridržkom da je vedno najprej na voljo tistemu, ki je napisan v prometni kot lastnik.

Odvisno od vrednot. Nekomu materialno, sploh tisto, da se vidi navzven, veliko pomeni. Torej avto, obleke, karkoli že. Meni to nikoli ni bilo pomembno. Tudi človeka ne vrednotim po tem, kakšen avto vozi. Finance razpolagam in vlagam v zadeve, ki so mi pomembne, in avto je precej nizko v prioritetah.. od vedno sem ga vrednotila kot sredstvo, ki me pripelje od točke a do b. Kot praktično zadevo, udobje in prestiž navzven me nikoli ni zares zanimal. Seveda mi je pomembna določena stopnja varnosti in zanesljivosti avta, torej da ni ravno kripa, ki te lahko kjerkoli pusti ali ob morebitni nesreči ne vsaj minimalno zaščiti, ampak nikakor mi avto, model, znamka ne pomeni kaj dosti. Še manj, koliko stane – itak vemo, da noben avto ni zares vreden denarja, ki ga odštejemo zanj. Mi je pa precej pomembna čistoča, urejenost notranjosti. Četudi imam avto star 20 let, je lepo negovan, dobro ohranjen, čist. Ga ne zamenjam, nikakor, prav fin mi je in nič drugega ne pogrešam. Je pa res, da ga vsakodnevno ne uporabljam, ker živim v Lj in je avto za vožnje, ki so večinoma izven Lj.

Slovenci smo sploh narod, ki zelo neenakomerno glede na status dajemo poudarek na to, kak avto vozimo. Mnogi tujci pravijo to.

Ali je avto statusni simbol za en ali drug spol je povsem irelevantno vprasanje v tej temi. Seveda imamo ljudje sila raznolike preference. Kolikor sem jaz razumel temo, gre tu zato, da avto lahko je eden izmed pokazateljev preferenc posameznika. In kot pravi @Rok-1 je – ne glede na samo znamko in ceno avtomobila stanje le tega izredno povedno, saj veliko pove o odnosu posameznika do (lastnih) virov.

Ja, recimo da ne zmečeš preveč denarja v škatlo ki zgublja ceno od dneva ko ga kupiš, je kar dober pokazatelj… ali pa tudi ne…

Avto v vsakem primeru nosi kar nekaj pomembnih informacij o svojem lastniku.

Meni je pomembno, da ima moj partner avto, ki je primerno vzdrževan in zato varen. Pogledam, da ni poškodovan in da je znotraj kolikor toliko pospravljen in čist. Svinjak v avtu nekaj kaže o odnosu osebe do svojega prostora in doma.

Če je moški izjemno navezan na avto, se mu total o odpuli za vsako prasko in mora biti avto vedno popolnoma brezhiben, je to zame pretirano in se ne sklada z mojo osebnostjo. Skrb ja, obsedenost ne. Jaz imam svoje okolje sicer rada čim bolj urejeno in čisto, ni pa vedno brezhibno, ker zame to ni prioriteta. Pomembno mi je, da je moj partner podoben in mu je to OK, ker bova sicer imela probleme zaradi nekompatibilnosti.

Finančna plat:

Če ima moški avto višjega cenovnega razreda, nima pa svoje nepremičnine, to zame pomeni, da ima napačne prioritete in ne zna ravnati z denarjem. Red flag.

(“Svoja nepremičnina” pomeni, da je res pisana nanj in ni neka mansarda staršev ali nek v naravi nedeljiv/neetažiran delež neke skupne nepremičnine.)

Nadalje bi me zmotilo, če nekdo kupuje popolnoma nov avto vsakih nekaj let ali vsakič, ko pride ven novejši model, ker je to metanje denarja skozi okno.

Na splošno bi me zmotilo tudi, če ima moški za avto kredit, ki mu odžre prevelik delež mesečnega prihodka in mu zaradi tega ostane premalo prihodka za varčevanje, druge investicije in druge hobije. OK, če drugače res ne gre, ampak če gre pa za prostovoljno izbiro, kjer avto zasede prostor kakšnega drugega hobija ali druge investicije, pa ni združljivo z mojo mentaliteto.

Razumem pa recimo, če kupi dražji avto zaradi službenih obveznosti, ker potrebuje večji prtljažnik zaradi svojih hobijev ali večji avto, ker v njem recimo prevaža otroke, kakšno osebo z gibalnimi omejitvami in podobno. Če nek dražni avto izbere zaradi varnosti in udobja (še posebno, če se veliko vozi), itd.

Skratka meni je najbolj pomembna motivacija, ki je botrovala k nakupu dotičnega avta. Kdor ima nek dotični avto zato, da bi se z njim kazal pred drugimi ali navzven dajal nek lažen vtis premožnosti, me ne zanima.

Poleg tega mora biti avto kupljen legalno, se razume. Nobenih sumljivih virov prihodkov, utaje davkov in podobnih stvari.

Mislim, da je velik del tega, da ničesar prav rad ne posoja, izhaja še iz njegove vzgoje in načina življenja v matični družini. Tam se je strogo ločevalo, kateri od staršev koliko plača, stroški so se delili na pol in seveda je bilo veliko tudi prepirov okoli financ.

Po letih partnerstva je sicer ta meja malček zbrisana, tako da, če bi rabila avto – bi ga seveda dobila. Vendar je tu še en drug problem – kot praviš stanje vozila (čistoča). Njegov avto je tak, da te prime, da bi sezul čevlje predno greš v avto.  Vse urejeno, vedno je čist tako zunaj kot znotraj. Tudi po potovanjih (spimo v vozilu), je že naslednji dan spet kot iz salona. Medtem ko je moj avto, delovni avto. V njem se vozi rože, psa, otroke na trening. Čist je v povprečju le par ur po čiščenju. 🙂 Uporabljamo ga vsi in kljub temu, da je dokaj nov, je pač mali delovni avto. Ta avto uporabljam brez treme, medtem ko njegov avto vzamem že z cmokom v grlu 🙂

WD40 ostani sam!!!

Ti pa tako idealna ponujaš kaj?

Tole me je pa dodobra nasmejalo. Razumem.

Delno podobno je tudi tu… zato pa ima boljša polovica strašno nenavadno čist in urejen avto kadar ga uporabljam sam…

Avto na lizing se dostikrat bolj splača. Dobiš boljše pogoje, kot če ga takoj odplačaš. Lizing ni noben problem, če imaš privarčevana sredstva, da ga lahko kadarkoli odplačaš.

Obstaja pa še dejstvo, da je lizing davčna optimizacija, ko gre za izračun plačila vrtca in podobno. Ker nisi lastnik, se ne šteje v imetje.

Ker?

lloyd, drži, da obstajajo tudi novi majhni avtomobili. Večji mi vseeno dajejo boljši občutek varnosti:-)

S tem ni nič narobe. Če ga rabiš, ga rabiš.

Res je. Pravzaprav gre za signal kompetence, ne pa premoženja.

moja resnica, malo posplošuješ, no. Kot da so vsi moški z dobrimi in dragimi avtomobili žleht in egoisti ali pa plehki in neumni. Tudi dobri in prijazni moški vozijo drage lepe avtomobile, dobrota in privlačnost ni rezervirana samo za moške s starimi, razpadajočimi avti. Malo objektivnosti ne bi škodilo.

Ko sem bila mlada punca, sem se pogovarjala z mamo, ki je rekla: “Raje se odločim za revnega moškega, ampak dobrega po srcu, ki me bo imel rad.” Takrat me je njeno mnenje zelo prevzelo. Danes pa bi jo vprašala, če bogati moški ne morejo biti dobri po srcu in če sovražijo svoje žene ter vsi z njimi delajo grdo?

Bolj mi je pomemben odnos do avta. Imaš moške, ki:

– imajo avto kot “podaljšek”  penisa

– imajo avto kot svoj “avatar” , kot se vidijo, da bi radi bili

– so zaljubljeni v svoj avto (kot je ena pisala, da se bojiš zakašljat zraven)

– kažejo svojo lenobo in karakter skozi umazan, zanemarjen avto

– imajo avto za kazanje moči in bogastva

– niso prerasli otroške faze “kamijončkov” in “ultra športnih atočkov ”

Zame je avto sredstvo prevoza, orodje, pomagalo. Biti mora udobno, dobro vzdrževano in zmerno racionalno (mala odstopanja glede osebnih preferenc so seveda dovoljena ;))

Avto kot simbol veliko pove o človeku.

Ne hodim na randi nekam kamor moram z avtom 🙂

Sem že srečno poročena 🙂 Imam pa še vedno enako mnenje in prioritete, kot ko sem bila še samska. Za srečno zvezo je pomembno, da sta partnerja kompatibilna.

V zakon sem prišla s svojimi prihodki, polovico pologa za nepremičnino, plačujem polovico stroškov in polovico stanovanjskega kredita. Meni je važno, da z možem skupaj gradiva in ustvarjava najino (sedaj našo) skupno prihodnost.

Imamo v širši družini tudi par, ki zmeče vsak prihranjen evro za avto, za originale ali ponaredke oblačil znanih znamk in za potovanja. Živijo v mansardi, ki ni njihova. Oni so tipična instagram familija. Navzven vpadljivi, v resnici jih en pokvarjen pralni stroj spravi v finančno stisko. Če se sprejo s sorodniki, nimajo kam iti.

To ni življenje, ki bi si ga jaz želela živeti.