Za večno samske ženske

Kar naprej tarnanje samskih žensk, da ne najdejo partnerja. Dejstvo je,da vsaka ženska, ki kolikor toliko ok zgleda, ni treba, da je lepotica, važno je, da je vsaj nekega solidnega videza. Vsaka taka z lahkoto dobi moškega.
Samo grde, debele bunke ne dobijo moškega. Vse ostale pa dobijo, slej kot prej.
Vsaka, ki je kaj prida, ne bo leta in leta samska. Škart roba ostaja samska.
Tiste, ki stokate, da ni ok samskih moških. Res jih ni, ker so si že našli partnerke. Isto velja za ženske, ok ženske so dobile moške, škart ostaja samski.
V opise seveda ne štejejo moški in ženske, ki želijo biti samski. Leti le na tiste, ki so samski pa to ne želijo biti.

Ne vem, če bo vse štimalo. Na portalih za samske je 80% moških, samo 20% žensk. Zakaj take razlike, zakaj toliko samskih moških tam gor, žensk pa tako malo?

Kaj pa če želijo biti, ker ne najdejo “nič pametnega”. Se to šteje pod “želijo biti samski” ali pod tiste ta zgornje, samske pač? 🙂

Kaj pomaga dober izgled, če glava služi samo za frizuro ali če so recimo motene živčne povezave med možgani in jezikom in posledično ta organ razvije previsoko stopnjo avtonomije?

Bolj je ženska lepa, večji manjko ima lahko pri pameti in karakterju nasploh. Se pri moških to vse skompenzira.
Samo obratno pa ne velja, da bolj je pametna, bolj je lahko grda in bo vseeno dobila partnerja. Samo lepota šteje kot kompenzacija za ostale pomankljivosti.

Bolj je ženska lepa, večji manjko ima lahko pri pameti in karakterju nasploh. Se pri moških to vse skompenzira.
Samo obratno pa ne velja, da bolj je pametna, bolj je lahko grda in bo vseeno dobila partnerja. Samo lepota šteje kot kompenzacija za ostale pomankljivosti.[/quote]

Podobno lahko trdimo tudi za moške: da je “resnost” obratno sorazmerna z atraktivnostjo. 🙂

Ne bi rekla, večja resnost, večja atraktivnost. Razen, če si pod resnost mislil, da se nikoli ne nasmeji, da se drži ves čas kot kisla kumara. Potem to res ni atraktivno.

Ne bi rekla, večja resnost, večja atraktivnost. Razen, če si pod resnost mislil, da se nikoli ne nasmeji, da se drži ves čas kot kisla kumara. Potem to res ni atraktivno.[/quote]

Ne, govorim o resnosti v monovskem smislu.

Če je tako, zakaj pa potem ženske veloikokrat govorijo o kompromisih, ko se odločajo za resno zvezo. Recimo, da so se pač sprijaznile z nekoliko slabšimi posteljnimi kvalitetami na račun drugih?

Ne bi rekla, večja resnost, večja atraktivnost. Razen, če si pod resnost mislil, da se nikoli ne nasmeji, da se drži ves čas kot kisla kumara. Potem to res ni atraktivno.[/quote]

Ne, govorim o resnosti v monovskem smislu.

Če je tako, zakaj pa potem ženske veloikokrat govorijo o kompromisih, ko se odločajo za resno zvezo. Recimo, da so se pač sprijaznile z nekoliko slabšimi posteljnimi kvalitetami na račun drugih?[/quote]

Potem pa konkretiziraj kaj ti smatraš za resnost? Meni je bolj resen, bolj atraktiven. Ne vem pa kaj ti smatraš pod resnostjo.
Hja, kompromisi pa so vedno, ker ni idealnih ljudi. Vsak ima sliko idealnega, če je pameten, ve, da idealni ne obstaja in zato sprejeme kompromise. Bolj se boji ostatati večno samska, bolj je pripravljena na kompromise. Ene pa sprejemejo vse, samo, da niso samske.

V bistvu je problem v tem, ker se preveč komplicira.
Najprej pri samemu sebi, nato pa pri izbiri partnerja.
Če startaš iz iztočnice, da sam nisi popoln, potem niti ne iščeš popolnega partnerja, ki mora zadovoljevati za celo knjigo nekih kvalitet. Dovolj je le nekaj osnovnih (pa še za te moraš najprej biti prepričan, da jih želiš, ne pa da ugotoviš čez čas, da te ravno to začne najbolj motiti), naprej pa korak po korak in reševati probleme na poti.

Recimo ženska želi tipa, ki se ukvarja s športom, ko ona zanosi in ne more več tako intenzivno športati, jo pa začne razganjati od jeze, ker on še naprej redno športa… evo pa saj si je želela samo aktivnega… nenadoma bi pa rada imela doma copato. :-))

Najprej pa moraš sam sebe prepričati, da nisi tisti srečnež (ali srečnica), ki bo dobila Jackpot.
Le na ta način te življenje lahko preseneti in ne razočara. .-))

The Rose

Aja pa jamrat ne kar naprej, ker zjamranih si pa res skoraj nihče noče nakopati na glavo. :-))

Joj, kako ste tipi dolgočasni s to nosečnjostjo. Kaj boste pa meni rekli, ki sem prestara, ad bi bila še noseča?

Moja kolegica športala na polno, njen mož nič. Ona zanosila, rodila in še vedno športa, on nič. Celo nosečnost je športala.
Druga kolegica, tudi celo nosečnost športala, tudi zdaj, ko ima otroka športa, ga pač sabo jemlje, ona ima srečo, da njen mož tudi športa.

Jaz bi ti konkretno rekel, da kompliciraš in jamraš. :-)))
Zadovoljna?

Tolk se piše o športnikih, potem pa vidiš realnost…ženska 2x na teden na aerobiki, enkrat na zumbi, moški pa enkrat fuzbal in drugič morda tenis. Pa to niso hudi športniki. Gre za zgolj razporejanje prostega časa, brez poudarka na “športu”.

Jaz bi ti konkretno rekel, da kompliciraš in jamraš. :-)))
Zadovoljna?[/quote]

Aja, ti si tradicionalist, ki mu ni sprejemljivo, da ženska nima otrok, zato tako pisanje :)))))))))))

Jaz bi ti konkretno rekel, da kompliciraš in jamraš. :-)))
Zadovoljna?[/quote]

Ampak ženska je enkrat res prestara za otroke, zmožnost reprodukcije ne gre v nedogled.

Ne bi rekla, večja resnost, večja atraktivnost. Razen, če si pod resnost mislil, da se nikoli ne nasmeji, da se drži ves čas kot kisla kumara. Potem to res ni atraktivno.[/quote]

Ne, govorim o resnosti v monovskem smislu.

Če je tako, zakaj pa potem ženske veloikokrat govorijo o kompromisih, ko se odločajo za resno zvezo. Recimo, da so se pač sprijaznile z nekoliko slabšimi posteljnimi kvalitetami na račun drugih?[/quote]
Eni so se namesto z žensko, sprijaznili s steklenico, pa to še ne pomeni, da smo vsi takšni. 😉

Kompliciraš v “vražjo mater”. Že Rugelj je hotel ustanoviti šolo, kako naj bi ženske razbijale v glavnem naveličane zakone.
Šole ni in pač greš sama “noter”. Sicer pa 40 + let tipi že imajo eno serijo otrok in si običajno nove niti ne želijo.

Jp, v bistvu je bil le primer, za katerega vem, da je bil problematičen v neki zvezi.
Gre se za to, da lahko nekaj kar si v določenem trenutku v preveliki idealizaciji predstavljaš kot vrlino kasneje postane problem. V bistvu je bil problem ne v športu, temveč v tem, da določenih aktivnosti nista več izvajala skupaj 24h/dan, pa je udarila na plan “posesivnost”. :-))

Moja kolegica športala na polno, njen mož nič. Ona zanosila, rodila in še vedno športa, on nič. Celo nosečnost je športala.
Druga kolegica, tudi celo nosečnost športala, tudi zdaj, ko ima otroka športa, ga pač sabo jemlje, ona ima srečo, da njen mož tudi športa.[/quote]

Res je srečnica. Ker partnerja morata prav vse početi skupaj, ane? Jaz tudi ne športam. Igram pa klavir in flavto. Moj partner pa ne samo da nima posluha, še občutka za ritem nima. Ampak še danes mu pod nos pomolim flavto. Ali boš špilal, ali pa nič!

Đizus “stara”, ti se pa tudi ob vsako stvar, ki te žuli spotakneš. :-)))

Kompliciraš v “vražjo mater”. Že Rugelj je hotel ustanoviti šolo, kako naj bi ženske razbijale v glavnem naveličane zakone.
Šole ni in pač greš sama “noter”. Sicer pa 40 + let tipi že imajo eno serijo otrok in si običajno nove niti ne želijo.[/quote]

Ah ja, tipi pri 45, 50ih samo to iščejo kako bi ustvarili družino. Poglej malo po spletnih portalih za parčkanje. Eni direkt v profil napišejo. Drugi ti v prvem pismu napišejo kako si želijo družino. V mojih mlajših letih so me sami taki zasipali. Jih vprašaš zakaj pa pišeš in pecaš toliko mlajše ženske od sebe pa reče, da hoče imet otroke. Pa tudi pri moji starosti enim še ni jasno, da je pa res že prepozno. Ne vem kdaj jih zgrabi, po mojem tam okrog 40 in ja, hočejo imet otroke.
Prijavi se na kak portal kot, da si recimo 29 letnica in opazuj. Sami 40-50letniki, ki bi radi otroka s tabo. Še kaki 40+letnici zatežijo, čeprav bi jim moralo biti jasno, da smo že vseeno malce prestare za rodit jim otroke.

Đizus “stara”, ti se pa tudi ob vsako stvar, ki te žuli spotakneš. :-)))[/quote]

Ker si noro dolgočasen s tem nabijanjem o nosečnosti in domnevnem športanju moških. Kolegice športajo na polno, sploh po 40tem jih prime skrb za telo. Njihovi možje pa daleč od tega, da bi jih to kaj skrbelo.

Moja kolegica športala na polno, njen mož nič. Ona zanosila, rodila in še vedno športa, on nič. Celo nosečnost je športala.
Druga kolegica, tudi celo nosečnost športala, tudi zdaj, ko ima otroka športa, ga pač sabo jemlje, ona ima srečo, da njen mož tudi športa.[/quote]

Res je srečnica. Ker partnerja morata prav vse početi skupaj, ane? Jaz tudi ne športam. Igram pa klavir in flavto. Moj partner pa ne samo da nima posluha, še občutka za ritem nima. Ampak še danes mu pod nos pomolim flavto. Ali boš špilal, ali pa nič![/quote]

Midve sva si tako podobni, obe nešportnici, obe nefit, obe brez kondicije :).

Ma preskoči ko vidiš, da je pisal Watamaro, pa ti bo lajf takoj lepši. :-))
Ne beri, če ti zraste pritisk. :-)))