Za vse, ki vam pozitivno razmišljanje ne gre vedno od rok …

Katera SLO knjiga, ki ste jo prebrali lani, se vam je zdela brez konkurence najslabša?

Pri meni absolutno prednjači Aritmija Janija Virka.

Kako dolgočasno, kako predvidljivo, kot bi šlo za pisanje kakega nadebudnega začetnika an literarni delavnici.

Tema: Denar ni vse.

Ko pa sem (resda šele včeraj) izvedela, da je bila knjižica (čeprav meri v debelino slab centimeter, se vleče, oh, kako se vleče) med finalisti za kresnika, sem preprosto morala začeti to temo …

LP

Sicer ni leposlovje, ampak je tako grozna, da jo moram omeniti. :))

Boris Vene: Bogastvo je v nas.
Neko kvazi-newageovsko blodenje, ki želi združiti principe duhovne rasti in grabljenja dobička. Takih knjig je sicer precej, ampak bolj obupne od te še nisem videla. Pravzaprav jo priporočam, če bi se radi dobro nasmejali. Z grenkim priokusom, seveda.

Ja, to bi bila pa lahko že nova rubrika – knjige, ki so takooooo slabe, da jih je vredno prebrati. :-)))

joj, pa tista Maša Merc, ali kaj je že..
ker sem enkrat videla, da je zelo visoko na lestvici najbolj branih, sem jo vzela v roke…
Ojej! samo to lahko rečem!

Maša Merc? Če ne gre dejansko za Dušana Merca, se mi zdi, da je bi tudi meed nominiranci za kresnika …?

Lani sem v tem pogledu ostala brez hujših razočaranj. Pred slabimi so me uspešno obvarovale že kritike. Lahko bi omenila kakšno tujo, ampak to več ne spada sem.

oh kriza. tip je bil moj sosed, ko smo bili otroci. takrat je bil prava zguba. ne morem verjet, da se je tako povzpel.

Če prav vem, gre za Mašo Modic (Maša Merc je bila enkrat miss slo, se mi zdi) in njene knjige, ki jih je eno leto ali dve prav ‘štancala’. Po moje je morala ravno eno na mesec na pisati in mislim, da je to pretiravanje. Saj njene čisto prve knjige se še da prežvečeti, ampak ko ti v roke pride 200, 300, 400 strani samih, ampak res samih dvogovorov????!!!! Pa tisto onikanje namesto vikanja in mrgolenje napak… Katastrofa, res, ampak okusi so pač različni in mislim, da nobeden ne bi smel biti ravno sodnik, je pa seveda res, da svoje mnenje pač lahko izraziš…

ja ja , Maša Modic, se opravičujem za napako.
Pustimo vsebino, kot si rekla, okusi so različni…
Ampak pravopis!!!! Groza!

če smo že pri tem:
kolega, pa ne samo eden, berejo slovenske avtorje že zato, ker so pač “domači”, slovenski.
meni pa se zdi, da to ne more biti kriterij. če nekdo, ker smo pač mali narod, nekaj kraca in mu to potem po pomoti kje natisnejo, še ne pomeni, da moram s s tem zgubljati čas. kar ne pomeni, da me določeni domači avtorji ne navušujejo (roko na srce, bolj redki, a vseeno).
tako da: kar kritično naprej.

no, jaz lani nisem mogel prežvečiti meke kriminalke serge(i)ja verča, naslov sem uspel pozabiti, čeprav sem več kot navdušen bralec tega žanra. ta verč krši v knjigi kar nekaj temeljnjih postulatov žanra. razočaran močno.

skropucalo od ljerke bizilj…naslova se ne spomnim, grozzzza, nekakšna avtobiografija, piše pa v tem stilu

bil je visok in čeden……popila sva jutranjo kavo…..nato si me je vzel v kopalnici…..ljubila sva se…..potem se butnila z glavo ob kopalno kad……

skoz uporablja te pikice, ma beda v glavnem

Ja, te pikice so sicer zelo pripravne za vsakdanje kracanje po mejlih, ampak sicer so pa … :-))

No, novinarji in pisanje – vse bolj se mi dozdeva, da to ni ravno najboljša kombinacija. Sliši se čudno, ne, ampak kaže, da to drži.