Za njegovo darilo sem kradla

Kradla sem. Sedaj me razžira zaradi sramu in slabe vesti. Nisem taka ampak morala sem. Ne bi rada, da sin občuti bedo v kateri sva se znašla. On za to ni kriv in rada bi, da ima kljub vsemu normalno otroštvo in zato sem kradla. Prepričana sem, da se bova kmalu izmazala iz tega trenutnega sranja. Na svetu nimava nikogar, sama sva.

Ostala sem brez službe, do socialnih transferjev nisem opravičena, bojda imam preveliko stanovanje.  Od tistega kar sem našparala sva živela zadnjih nekaj mesecev. Sem samohranilka, očeta nikoli ni bilo v sinovem življenju.

V trgovino sem si šla pasti dušo in kar na enkrat sem imela darilo za sina skrito pod bundo. In potem kar nisem mogla prenehati. V žepe  sem si nabasala še sladkarij. To je bilo najhujših nekaj minut v mojem življenju a ko sem za božič opazovala sina, ko je odvijal darilo, me je navdajal občutek sreče, a hkrati občutek sramu.
Kaj vse smo pripravljeni narediti za svoje otroke. Sama sem naredila nekaj nepredstavljivega zame in zato imam take notranje boje, da me bo razneslo in razžrlo. Kako daleč bi si vi upali za srečo v otroških očeh?

Povej mi kako si lahko brezposeljna , ko pa povsod hlastajo za delavci, vsa podjetja zaposlujeji na veliko in to dobra podjetja kor so Domel, Rexroth, iščejo delavce ,PA JIH NE NAJDEJO, TI PA STOKAŠ O NEKI BREZPOSELNOSTI.

Veste kaj nimam niti stanovanja niti sociale… Pa ne kradem! Delam in delam oče in mati nicvredneza! Ki nista za otroke poskrbela le na f… In vi meni o stiski pa o stanovanju na bruhanje mi gre