Za ateiste: Kako ste izgubili vero in kdaj?

Da se tako razodene  nisem ateist. Koti kit oseba, ki se raziđuš. Na enega ali drugega.

Ampak navedel si razloge, zakaj se ti je uprla cerkev. Cerkev kot ustanova, njena politika, dejanja in ljudje, ki jo vodijo, nimajo z verovanjem v Boga nič kaj dosti skupnega. Saj ne govorimo o veri v neko ustanovo, ampak o veri v Boga.

Samo nič popravljati, prosim. Bomo kar ateisti ostali.

…da se pred pretečo smrtjo ali hudo življenjsko krizo, vsi ateisti spreobrnejo v vernike. Bog je eden, kako mu boste dali ime in kako si ga predstavljate, to pa prepušča vam. Ne iščitega v cerkvi, ampak v srcu.

Jst sm tudi to kontal vceraj ko je bilo komaj par odgovorov…

Enemu je cerkev kriva…

Drugi je zacel “razmisljat”

Kaj se boste drzali pravil… Bili disciplinirani… Nije to zavas.

Sem krščena, potem pa nič več. Vero sem doživljala skozi stare starše do zadnjega dne. Mojadva sedaj spet obiskujeta cerkev (razlog za odtujitev od cerkve ni bila komunistična partija) in ju razumem, moj starejši sin je pri 25 letih postal kristjan. Vnukinja je krščena, in tudi vnuk bo. Kaj sem, se ne morem opredeliti, cerkev doživljam kot močno politično strujo, o veri se pa ne morem opredeliti.

Spomnim se enega izmed profesorjev, ki nam je rekel, da znanost, kot tudi vera, temeljita na teoriji ČE, sami pa smo odgovorni za svoja prepričanja in nekako tega se držim. Torej če nečesa ne vem, ne morem trditi da ne obstaja.

Torej če nečesa ne vem, ne morem trditi da ne obstaja.

Morda ti ne veš, drugače pa se že vse ve. Človek umre, neha dihat, sčasoma zgnije, ostane okostje, po določenih letih še to sprhni. To je to. Ljudje, ki se s tem ne morejo sprijazniti, so napletli zgodbico, da je v človeku duša, ki ob smrti ne umre, ampak se nekam dvigne in obstaja še naprej, očitno zavedajoč se sama sebe.:) In zdaj ste napletli še štorijo, da je to mogoče res, ker nihče tega ne ve, dokler ne umre. Kako priročno!

V bistvu se vse to ve, vemo, da ko umremo, ni ničesar več, ampak fikcija je preveč privlačna, zato negacija dejstva, da je smrt pač smrt.

Vemo tudi, da so zvezde nebesna telesa, njihov sij pa je posledica jedrskih reakcij. Lahko bi si pa omislili idejo, da so zvezde duše ljudi, preden se ti rodijo, in potem z rojstvom otroka, ta duša iz zvezde pride v otroka, da mu vklopi razum, ko pride čas za to. Zadeva se zdi bedasta samo zato, ker ni reklame, ki bi stala za to mislijo, kot stoji za idejo duše, ki odpotuje nekam po smrti. In ravno tako bi lahko rekli, saj ne vem, če je to res ali ne, torej ne morem vedeti, da ni res. Kar pomeni, da je lahko čisto vsaka fikcija, ki si jo omislimo, lahko resnična, saj dokazov, da ni resnična, ni. In če je to res, zakaj bi bila samo fikcija o potujoči duši resnična, druge zgodbice pa ne? Ja, odgovor je res točno ta, da zato, ker jo že 2000 let lajnajo. Če bi toliko časa lajnali idejo o resnični Sneguljčici, kamor vsi pridemo po smrti, bi pa to verjeli. Vse je v reklami.

Kar se je meni kot otroku zdelo trapasto (in se mi še zdaj) je to, da sploh ne gre za religijo, boga, filozofijo. Tega je mogoče za dva procenta, pri bolj razmišljujočih ljudeh. Vse ostalo so rituali in ceremonije. Od tega kje moliti (zakaj bi bilo ravno v cerkvi kaj drugače, kot recimo na klopci v parku?) , Kako naštimati svoje telo pri tem, kako držati roke, glavo, kaj nesti v cerkev pri tem prazniku, kaj jesti ob drugem prazniku, (večina se suka okoli krancljanja in hrane) , katere obrazce izgovarjati pri kateri priložnosti… pa seveda seznam pravil, ki velja točno samo za eno skupino/religijo, da se loči od drugih.

Tukaj bi bilo veliko bolj enostavno zavrteti molilni mlinček , kot v Tibetu, pa je mir.

Dejanskega razmišljanja o bogu, izvoru vsega, smislu, praktično ni. Dokler neseš primerno okrancljano butarco ob pravem času v cerkev , lahko verjameš kar ti paše in delaš kar ti paše.

In tako je glavna oseba božiča Božiček in njegova darila, Jezus pa samo vržen v zasilne jaslice v kotu.

Oni su prije toga raskošnim životom živjeli

i uporno teške grijehe činili

i govorili: “Zar kada umremo i zemlje i kosti postanemo – zar ćemo zbilja biti oživljeni,

zar i drevni naši preci?”

Reci: “I drevni i kasniji,

u određeno vrijeme, jednog određenog dana biće sakupljeni,

i tada ćete vi, o zabludjeli, koji poričete oživljenje,

sigurno, s drveta Zekkum jesti,

i njime ćete trbuhe puniti,

pa zatim na to ključalu vodu piti,

poput kamila koje ne mogu žeđ ugasiti;

to će na onome svijetu biti gošćenje njihovo!

Mi vas stvaramo – pa zašto ne povjerujete?

Kažite vi Meni: da li sjemenu koje ubacujete

vi oblik dajete ili Mi to činimo?

Mi određujemo kada će ko od vas umrijeti, i niko nas ne može spriječiti

da likove vaše izmijenimo i da vas iznova u likovima koje vi ne poznajete stvorimo.

Poznato vam je kako ste prvi put stvoreni, pa zašto se ne urazumite?

Kažite vi Meni: šta biva sa onim što posijete?

Da li mu vi dajete snagu da niče, ili to Mi činimo?

Kad god se koja gomila u nj baci, stražari u njemu će je upitati: “Zar nije niko dolazio da vas opominje?”

“Jest, dolazio nam je onaj koji nas je opominjao” – odgovoriće   – “a mi smo poricali i govorili: Allah nije objavio ništa, vi ste u velikoj zabludi!”

I reći će: “Da smo slušali ili razmišljali, ne bismo među stanovnicima Džehennema bili!”

Nevjernici su samo obmanuti.

Ali, oni su uporni u bahatosti i u bježanju od istine.

Hmmm…?? Is that wd?

morda se srečava v peklu, pa bova tam kakšno rekla.

Temu, kar opusuješ, bi se v današnjem, malo bolj znanstvenem jeziku reklo: “Pogojni refleks po Pavlovu”. Pa še kaj poleg. Ravno rituali in pravila so tisto, kar združi človeka v psihofizično celoto. Tudi znanost pozna t.i. psihosomatske težave, torej bomezen telesa, ki nima fizičnega vzroka. In ravno psihofizična zasnova ritualov je naslavljala te vzroke.

Tisto, kar izostane pri teh debatah je velika slika. Če malo zafilozofiram: čemu so religije sploh v nekem obdobju zgodovine sploh nastale?

Odgovor na to je: iz potrebe, da bi ljudje lažje prebrodili okoliščine, v katerih so bili porinjeni v nesmiselna početja. Kar se je nato skozi zgodovino zgolj stopnjevalo. Religije niso tu od včeraj. Njihov razcvet nekako sovpada s poljedelsko revolucijo, oz. njenimi posledicami na ustroj družbe. Takrat se namreč pojavi bistveno vseprisotnejša potreba po utehi (lep primer tega je zgodba o Jobu).

Zavračanje političnih aspektov, ki jih kasneje različne oblasti uporabijo za upravičevanje lastnega obstoja je povsem legitimno. Ampak to ne označuje ateizma. Slednji je aplikacija modrosti iz religijoznih naukov, prepoznavanje vsebine in pomena ritualov in njih implementacija brez potrebe po sledenju nekim političnim ciljem, s katerimi se ne moremo identificirati.

No, z eno besedo se temu reče:

Konformizem.

Se mi je zdelo da ti pises tam…

Repla…

Ja. Vi bi komfortno. Sej pise. Sam dobrosrcno poglej. Ona saaanja o djokovicu. Ona bi kar na gotovo ne. Nic za nekaj. E pa i ja bi. Samo tako ko pomislim. Meni je izpod casti da zivim nek zivot ko muha enodnevnica.

Strasti zveri. Obnasanje zveri. Razmisljanje zveri.

Kot otrok, ki nikoli ni hodil v cerkev, sem stopila na skrivaj v vrsto in prejela hostjo.

Bog, odpusti mi moje grehe.?

S katerega planeta si pa ti padla?

Kaj se vam je pravzaprav zgodilo v življenju, da ste zapustili Cerkev

Te zadeve so me precej zanimale, ampak ko dozoriš (25+) in vidiš, da to ne pelje nikamor opustiš. Ker ne moreš živeti v ponavljajočih se vzorcih, ki nimajo učinka, toliko pameti moraš še vseeno imeti. Torej izkušnje.

Kot sem rekel niti kot otrok nisem čutil pripadnosti do vere. Rad sem mel zgodbe nisem pa verjel v to. Osebno v boga ne verjamem, ne morem pa z vso zagotovostjo rečt da ga ni. Zato ker noben ne ve in noben ne bo vedel. Vem kako je nastala Zemlja, vem kako je nastalo življenje ker je to tudi dokazano. Za mene je to dovolj.

Kdo je pa dokazal? Rudolf ali Wilhelm?

Sicer pa ni važno, bistveno je, da je bil eden od bratov Grimm in da ni bil Edvard Kardelj. Ali pa Janez Janša.

V bistvu je to, kako je naastala zemlja, kako je potekala evolucije, itd. lahko zelo zanimivo. A to nekako niso pravi problemi človeštva. Pravi problemi so npr. vzorec obešanja perila, ali izbira kozarcev v IKEA-i, kadar on hoče dva kompleta in brez vzorca, ona pa misli da je dovolj en komplet in da so tisti z vzocem bolj primerni. 😀

Zadnji stavek je resnica, ki se je zavedajo redki ljudje. Če bi več ljudi osvestilo to misel, bi bi raj na zemlji in ne bi bilo delitev, kergarij…….

Se strinjam. Podobno razmišljam. Bi pa dodala, da se vedno verjamem v Boga. V cerkvene hrane ne zahajam, saj menim da se tam dogaja več zla, kot dobrega. Toliko pedofilije in nekaznovano za taka dejanja, premestitev NI kazen.

Vera uči o skromnosti in delitvi s tistimi, ki nimajo. Ne pa kitanje duhovnikov z takimi avtomobili kot privatniki ali direktorji velikih uspešnih družb. Koliko premoženja ima cerkev, gozdove, zgradbe…pa zanje niti ne plačuje davkov.

Pa Zvon?

To niso pravi glasniki krščanske vere.