Z otroki je ena sama velika obveza in do konca življenja

Če tako vidite otroke in družinsko življenje, pomeni, da ste tako imeli doma. Da ste staršem presedali, jim pomenili samo strošek in skrb, da ste zagrenili njihovo življenje in iz jih naredili bedne, izčrpane naveličance. Sami ste pa očitno bili do kraja nevzgojeni in tečni smrkavci, ste šli vsem na živce s svojim vreščanjem in sitnarjenjem, nihče vas ni hotel prenašati. Starše ste vtaknili v domove in jih ne povohate več. Smilite se mi.

Če ti živiš na tak način, to še ne pomeni da vsi ostali tudi. Na kateri stopnji si obtičal? Si še kar v fazi fehtarjenja ali že cuzaš družinski proračun?
Naj ti povem nekaj iz svojih izkušenj – sem v letih 30-50. Tam do 10 let se ne spomnim kako je bilo, tudi nimam občutka da sem v obdobju od 10 -20 trmarila, pijančevala nisem, v šoli ni bilo drame. Fehtarrila pa sem, priznam.
V fazi osamosvajanja sem se osamosvojila, nisem se prisesala na družinski proračun, nisem stagnirala doma. Delala sem tudi že kot študentka.
30-50 imam otroke, sem na svojem, občasno so jih čuvali tudi starši.

Lahko ti povem pa še za obdobja mojih otrok 0-3 je bilo res naporno, ta velik ni skoraj nič spal. A bilo je tudi veliko lepih trenutkov. 3-10 trmarjenje le okoli 3 leta, potem ne več. Tuljenje -čigavo? Vsake toliko (redko) moje, otroci v tem času ne tulijo, znajo že govorit. Otrok se še nisem naveličala. Zdaj sta v obdobju 10-20. Naveličana nisem, sem starš, ne skrbnik. V šoli ni drame, otroci niso podivjani. Trmarijo sem pa tja, fehtarijo skoz po malem, ampak ne dobijo vsakič kar hočejo. Žurat še ne hodijo (so na začetku 10-20).

Se pa strinjam s tabo, da taki ki razmišljajo tako kot ti, bolje da nimajo otrok.
[/quote]

Razlika je samo o tem kako si resnico programiramo v glavi. Ti si jo drugače kot avtorica, a resnica je samo ena sama. Z olepšavami je ne spremenimo, še manj pa zanikamo, samo prilagodimo jo tako, da jo lažje sprejemamo, to je to.

Razlika je samo o tem kako si resnico programiramo v glavi. Ti si jo drugače kot avtorica, a resnica je samo ena sama. Z olepšavami je ne spremenimo, še manj pa zanikamo, samo prilagodimo jo tako, da jo lažje sprejemamo, to je to.
[/quote]

Resnica ni ena, ampak je za vsakega drugačna. Če si ti naprimer po poklicu veterinarka in ti je to v velik užitek, saj naravnost obožuješ živali, sploh pa uživaš, če jim lahko pomagaš, je veterinarstvo top zadeva. Ja, zate. In zate je to edina resnica. Zdaj pa pridem jaz, ki živali ne prenesem in bi raje z lastnimi lasmi brisala tuje sekrete po tleh, kakor da bi mogla delati z živalmi, sploh če so bolne in polne zajedalcev in bom začela tebi pametovati, da je veterinarstvo eno samo sranje. Da je to nekaj najbolj groznega na svetu, kar je edina resnica, le da si si ti v glavi tako sprogramirala to resnico, da jo pač lažje sprejemaš. Boš spremenila mnenje in se strinjala z mano o edini resnici (z mojega vodika seveda) , ali boš začela modrovati, kako smo si ljudje različni in da vsakega veseli nekaj drugega?

Kjer se ta obveza ne zaključi v starosti otroka 20-25, pogojno do 30 leta, so starši zamočili sami. V najhujših primerih celo naredili nefunkcionlne čustveno zaostale invalide, nezmožne empatije in samostojnega odgovornega življenja.

Imamo pa v Sloveniji precej teh zgoraj opisanih, to je res.

Primer iz prve vrste: svakinja svojo mamo pokliče VSAK DAN, govorita minimalno ENO URO, da ji pojamra kako je obremenjena in da ji nakaže, da bi kaj denarčkov to vsaj malo omililo. Zdravo? Po mojem mnenju vse prej kot to. Odraslo? Nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Nadležno? Za mamo zagotovo, a se boji zamere. Ampak ja, zdaj mora pač pojesti, kar je sama skuhala.

Ne vem zakaj so potem ženske tako zagrenjene in zavistne drugim nosečnicam, kadar ne morejo imeti otrok, če je tako naporno starševstvo.

Če ne moreš imet otrok se je treba nekako z odpiranjem takih tem tolažit, a ne.

Resnica ni ena, ampak je za vsakega drugačna. Če si ti naprimer po poklicu veterinarka in ti je to v velik užitek, saj naravnost obožuješ živali, sploh pa uživaš, če jim lahko pomagaš, je veterinarstvo top zadeva. Ja, zate. In zate je to edina resnica. Zdaj pa pridem jaz, ki živali ne prenesem in bi raje z lastnimi lasmi brisala tuje sekrete po tleh, kakor da bi mogla delati z živalmi, sploh če so bolne in polne zajedalcev in bom začela tebi pametovati, da je veterinarstvo eno samo sranje. Da je to nekaj najbolj groznega na svetu, kar je edina resnica, le da si si ti v glavi tako sprogramirala to resnico, da jo pač lažje sprejemaš. Boš spremenila mnenje in se strinjala z mano o edini resnici (z mojega vodika seveda) , ali boš začela modrovati, kako smo si ljudje različni in da vsakega veseli nekaj drugega?
[/quote]

Ampak kako dojemaš določene zadeve obveznosti, ki jih otrok prinaša v paketu že s tem, da ga sploh imaš. Kako to nekdo prenaša, recimo ti uživaš ob brisanju riti, dretju in teženju otroka, tvoja kolegica, ki ima enake tegobe z otrokom kot ti, pa trpi. Je bolj jasno?

Če je odrasel človek še vedno “obveza”, raje bom rekla odgovornost, kot je bil mladoleten otrok, ki še ni zmožen sam za sebe poskrbet, so totalno pogoreli na črti starševstva…

po moje je življenje brez otrok bolj životarjenje … ampak vsak ima svoje prioritete in živi, kot želi 🙂
se pa ne spomnim nobenih podobnih scen z otroki, kot jih opisuješ ..

So lepe stvari in so slabe stvari pri imeti otroka. Vsak se pa sam odloči kaj in kako. Sam sebe nisem nikoli videl kot očeta in nikoli imel neke posebne želje po otrocih, ne da jih ne maram nisem pa tudi pretirano navdušen nad njimi. Vsak ima svoje prioritete v življenju konec koncev.

Ampak kako dojemaš določene zadeve obveznosti, ki jih otrok prinaša v paketu že s tem, da ga sploh imaš. Kako to nekdo prenaša, recimo ti uživaš ob brisanju riti, dretju in teženju otroka, tvoja kolegica, ki ima enake tegobe z otrokom kot ti, pa trpi. Je bolj jasno?
[/quote]

Teh obveznosti se mnogi zavedajo, sploh če se odločajo za drugega, tretjega….. otroka in ne predstavljajo nobene posebne težave. So tako samoumevne, kot brisanje lastne riti. Ne vem od kod ideja, da je to vsem staršem mučno in grozno in da ob lastnih otrocih trpijo in jokajo, kako so si zaj.ebali življenje. In če te ena reč veseli, ti tudi tiste manj luštne stvari, ki pridejo v kompletu s tem veseljem, niso v breme.

Jaz uživam s svojimi otroci.
In uživam s svojim možem.
In uživam v svoji hiši, tudi ko glancam šipe in kosim2000m2 trave okol bajte in vlačim veje iz sadovnjaka in vinograda – malo fitnesa+aerobike.
Uživam v gozdu, ko pripravljamo drva – super rekreacija.
Uživam s prijatelji.
Uživam v službi – če danes zadanem jackpot, bi službo obdržala pa delam v privatnem sektorju.
Nikakor pa ne uživam pri športanju.
Aja pa muka mi je plet vrt.
To pa res.

Je priti do tega, da ugotoviš kaj je tvoje poslanstvo na Zemlji in ga poskušaš izpolniti. Družinski člani so tvoji življenjski sopotniki ( stari starši, starši, sorojenci, partner,ica, otroci, vnuki), ni nujno, da imaš vse družinske člane in tudi ni nujno, da so povezani s tvojim poslanstvom.
[/quote]

Jebalo vas to poslanstvo!

Ta bedarija je unicila nesteto zivljenj!

Najbolj žalostno od vsega je,ljudje ki imajo otroke za katere se sploh ne zavedajo odgovornosti in pomena imeti otroka. Takih je ogromno. Otroci brez ljubezni,brez podpore,brez vzgoje,brez smisla v življenju in takorekoč uničeni odrasli ljudje. otroke imajo tako revni kot bogati,med vsemi pa je zelo majhen procent ljudi,ki resnično imajo otroke in delajo z njimi in jih vzgajajo in so odgovorni tako kot je to potrebno. nešteto primerov,ko jih naštepajo ker “pač” zanosijo,nešteto primerov s katerimi z otrokom rešujejo razmerja,nešteto primerov ker “pač” se to spodobi in tako to gre-so že toliko stari da to morajo-zaradi neke družbene norme,nešteto primerov zaradi lastne osamljenosti in egoizma,nešteto primerov ker si “želijo okusiti materinstvo” … ogromno je samorastnikov,ogromno je propadlih najstnikov,in še več nerazumljenih otrok s travmami.. Se mi zdi,da ta trend kljub temu,da je svet čedalje bolj moderen in osveščen sploh ne upada. Da o otrocih iz revnih družin ne govorim,kjer sploh ni tega zavedanja če ni za nič v talar dat se otrok novih ne rojeva. Tega se sploh ne upošteva. zdi se mi,da za ljudi pomeni imet otroka,ker pač ta “stvar” spada zraven. tako pač je. Na MOnu tukaj je veliko intelektualnih staršev,ki pač niso takšni. Ampak v sloveniji je drugače. Tukaj pač je peščica,ki so “zavedni” no,nekateri pa ne. Ampak relanost je čist drugačna. Žalostno je,da imet otroka je čisto nekaj drugega kot vse kar sem naštela.

Tiste, ki se trudijo imeti otroke in pač ne uspeva in se niso sprijaznile z življenjem brez otrok, jasno, da se jim zdi malo krivično, da nekatere samo noge dajo narazen in zanosijo. Halo, čudno bi bilo, da bi bile ne zagrenjene in da ne bi bile zavistne.

Ta, ki je odprla to temo nima otrok in ji je prav fajn tako. Torej, v čem je problem? A si ji ti fovš?

Ne morem verjeti kaj berem, ter kaksni ljudje obstajajo. Upam da tvoji starsi mislijo enako kot ti – si njihova najvecja napaka.

Zakaj pa nisi tega prej povedala lastnim staršem, ki te bodo imeli na grbi do smrti?

Odlično zapisano in ne samo to. Pravi moški si nikoli ne NAPRTI ženske, kaj šele otrok. Pravi moški je SAMSKI moški.
[/quote]

Podpišem. Taki kot si ti, ne bi smeli imeti otrok, kaj šele ženske. Še več, zakonsko bi mogli takim prepovedat razmnoževanje.

Tiste, ki se trudijo imeti otroke in pač ne uspeva in se niso sprijaznile z življenjem brez otrok, jasno, da se jim zdi malo krivično, da nekatere samo noge dajo narazen in zanosijo. Halo, čudno bi bilo, da bi bile ne zagrenjene in da ne bi bile zavistne.

Ta, ki je odprla to temo nima otrok in ji je prav fajn tako. Torej, v čem je problem? A si ji ti fovš?
[/quote]

In kako veš, da ji je fajn? Mogoče pa je to samo krinka, ker jih ne more imeti ali pa je njen vlak že odpeljal. Saj veš tisto o lisici in grozdju….

Je priti do tega, da ugotoviš kaj je tvoje poslanstvo na Zemlji in ga poskušaš izpolniti. Družinski člani so tvoji življenjski sopotniki ( stari starši, starši, sorojenci, partner,ica, otroci, vnuki), ni nujno, da imaš vse družinske člane in tudi ni nujno, da so povezani s tvojim poslanstvom.
[/quote]

Seveda. Ampak večina ljudi nikoli ne ugotovi kaj je njihov smisel življenja. Otroke pa naredijo tako mimogrede ali celo po nesreči. Potem pa mislijo, da so končno našli svoj smisel. Dokler po ene 16 letih ne ugotovijo, da so tudi v tej vlogi, kot v vsem poprej, čisto pogrnili.

Zakaj pa nisi tega prej povedala lastnim staršem, ki te bodo imeli na grbi do smrti?
[/quote]

Avtorica je povedala kako ona doživlja starševstvo skozi različna obdobja otrokovega življenja. Zakaj jo označuješ, da je komu na grbi? Lahko je ona mama in že babica, kar je zelo verjetno.

Ni moj problem, če si ti ne znaš postaviti mej in reči ne. Si si kar sam/a kriv/a.

Seveda je to res, samo nihče ne upa tega na glas priznati. To je bogokletno. V bistvu pa si otroke želimo in idealizirano starševstvo zaradi samoohranitvenega nagona. In ničesar drugega. No, nekateri so še preračunljivo zraven (da ne bom sam na stara leta), a se pri tem ustejejo, saj na to v današnjih časih ne morejo računati, če ne vzgoji jo čustvenega invalida, ki ga manipulativno privežejo naše. Kajti bistvo in namen starševstva je narediti in vzgojiti otroka za družbo, za njen obstoj in vzdržnost, nato pa pustiti, da ptički odlete iz gnezda.

Odlično zapisano in ne samo to. Pravi moški si nikoli ne NAPRTI ženske, kaj šele otrok. Pravi moški je SAMSKI moški.
[/quote]
imam brata kateri je samski še vedno pri skoraj 50-tih, živ dolgčas, imel je sicer eno ločenko zadnje leto, ona je itak iskala samo bajto za svoje froce, skratka dolgčas, sam si, konec tedna se zvečer dobi s kolegi v bifeju kjer se ga ubijejo, z motorjem se ne vozi ker je sam spet dolgčas, ima sicer svoje podjetje kjer pa je narava dela taka da je spet doma, v glavnem samotar brez življenja.

Ni moj problem, če si ti ne znaš postaviti mej in reči ne. Si si kar sam/a kriv/a.
[/quote]

???

Kakšnih mej, če mi je pa vse skupaj všeč?

imam brata kateri je samski še vedno pri skoraj 50-tih, živ dolgčas, imel je sicer eno ločenko zadnje leto, ona je itak iskala samo bajto za svoje froce, skratka dolgčas, sam si, konec tedna se zvečer dobi s kolegi v bifeju kjer se ga ubijejo, z motorjem se ne vozi ker je sam spet dolgčas, ima sicer svoje podjetje kjer pa je narava dela taka da je spet doma, v glavnem samotar brez življenja.
[/quote]

ja super, kako ponižuješ svojega brata. upam, da on to vidi in te drži na razdalji. Imaš srečne samske ljudi in nesrečne, ter srečne poročene in nesrečne. Kot bi bilo življenje samo črno belo…