Z leti vse manj??
Ljudje se z leti spreminjamo. Strasti med partnerji se sčasoma poležejo, metuljčki v trebuhu obmirujejo. Nekoliko boljše je v redkih zakonih v katerih se oba partnerja nonstop trudita, da ne postajata prehudo monotona, dolgočasna eden za drugega. Pri večini partnerjev ne uspe vendar pa ostaja navezanost. In, ker skoraj v vsaki dolgoletni zvezi pride do prej opisane monotonosti, dolgčasa in pomanjkanja strasti le zakaj bi menjali partnerja za novega, ko pa se z novim partnerjem počasi z leti tudi izpojeta strast in draž? Moje mnenje je, da ločitve prinesejo partnerjema in njunim otrokom mnogo več slabega, kot koristi, zato je bolje se potruditi vsaj malo oživeti razmerje ali pa pustiti, kot je in se pač sprijazniti.
Nama se z leti izboljšuje. Sva že 20l skupi in lahko rečem waw. Sicer seksava približno 2-3x na teden vendar ga pod 1uro ni. Igračke tudi dokupujeva.
Čez dan se konstantno kaj dotikava drug drugega, lupčki tud padajo… Ko prideva iz službe se vedno objameva. Ko smo kje na sprehodu se drživa za roke. Besede rad/a te imam so najin vsakdanjik. Veliko se tud hecava med sabo. Pri vzgoji otrok sva enotna in pri denarju tudi, kar je tudi zelo pomembno za razmerje. Večino prostega časa preživiva skupaj. Nimava nekih prijateljev, sva drug drugemu vse. Smo ena taka umirjena in ljubeča družina. So to učiteljice večkrat povedale da se pozna na najinih otrocih kako povezana družina smo. Jaz si recimo ne morem predstavljati življenja brez mojga dedca. Je moški s katerim si predstavljam svojo starost. Vidim naju kot dva ostarela, ko se po parku sprehajava z roko v roki oba osivela in zgubana. Ja resnično globoko ljubim mojega dedca, ki bi zame dal roko v ogenj.
Če bi bilo med nama monotono bi znorela!
Forum je zaprt za komentiranje.