Wellnes ali velnes
Pozdravljeni,
v strokovni literaturi sem zaznala, da se zadnje čase pojavlja poslovenjena oblika besede wellnes in spa. Uporablja se namreč beseda velnes, tako bi se naj tudi sklanjala (primer: velneški turizem, velneška ponudba, namesto wellnes turizem, wellnes ponudba), in beseda spajevska ponudba.
Kaj menite o tem vi?
Kaj je pravilneje wellnes ponudba ali velneška ponudba?
Spa center ali spajevski center?
Prosim tudi za strokovno razlago, zakaj je tako, ker moramo utemeljiti pri nadrejenih.
Hvala!
Zagotovo je z jezikovnega vidika pravilnejše velnes in spa, s tem pa tudi velneški in spajevski.
Tu se pojavi drugi problem, ki to pravzaprav ni: zapis velnes (spa tako in tako ni moteč). Pri tujkah je pač tako, da pridejo v določen jezik in se dobesedno znajdejo v njem. Kako dobro se znajdejo, kaže raba. Primer za to so npr. tudi butik (butique), pica (pizza), kokakola (coca-cola), internet (svetovni splet, medmrežje …) in še in še.
Gre za to, da tujo besedo sprejmemo v jezik, jo nekaj časa obravnavamo kot tujko, dokler se pač ne prilagodi slovenskemu jeziku. Rečemo, da gre čez stopnje sprejemanja. Povsem udomačena tuja beseda je prevzeta beseda – ta se piše, sklanja, pregiba itd. kot druge slovenske besede.
Zdaj se vrnimo na izhodišče. Če je beseda tujka, naj bi jo tako tudi obravnavali, torej ohrani tuji zapis, takih je zelo malo, navadno so v strokovnih ali znanstvenih besedilih. Če je beseda že deloma prevzeta, bo ohranila večino značilnosti jezika, od koder je prišla, vendar se deloma že prilagodi slovenskemu jeziku (npr. wellness se piše z malo začetnico, ne (pa več) z veliko začetnico), povsem prevzeta beseda pa se piše in pregiba enako kot druge slovenske besede (npr. fitnes je izgubil veliko začetnico in drugi s; internet pišemo z malo začetnico, kadar je to pomensko ustrezno seveda).
Kdaj je beseda zares prevzeta in kdaj jo “čutimo” za povsem slovensko, je težko reči. To nakazuje raba. Moram reči, da sama pri zapisih ostajam pri wellnesu in tako tudi tvorim nadaljnje tvorjenke, torej wellnes svetovalec. Zavedam se, da smo tu na pol poti, saj se pravi wellness črkuje malo drugače (drugi s pogosto opuščamo, to je že znak prilagoditve, poenostavitve, sprejetja v naš jezik torej). Moj občutek mi pravi, da smo pri wellnesu še malo na trhlih tleh in bo še nekaj časa trajalo, da ga bomo zares sprejeli in torej pisali velnes.
Zagotovo pa je jezikovnosistemsko pravilno pisati velnes, saj to kaže ne povsem sprejeto besedo v korpus slovenskega besedišča in je prav tako. Vprašanje ostaja le, ali jo že vsi uporabniki te besede “čutimo” za svojo, torej slovensko besedo.
Je še ena pot za udomačitev tujih besed – namesto teh se tvori “nadomestne” besede, npr. zgoščenka, plošček idr. za CD, mreža, medmrežje idr. za internet. Koliko so te tujke nadomestne, je drugo vprašanje, zagotovo pa je, da so nekatere nastale prepozno (npr. za internet) in se niso mogle tako močno prijeti v jeziku, torej njihova raba ni tako pogosta, kot bi želeli. O smiselnosti drugih nadomestkov pa itak ni vredno izgubljati besed – npr. zgoščenka in CD imata zelo malo skupnega.
Mišmiš, nisem lektor; sem le občasen prevajalec in ob kakovostnem prevajanju se človeku izostri čut za (ne)potrebnost tujk, zato morda ni odveč vedeti tudi sledeče:
– domačenje (sprejemanje) tujk je smiselno, kadar ne obstaja slovenska istopomenka oz. sprejemljiva sopomenka; o tem je dovolj napisala lektor’ca
– pisci strokovnih člankov (strokovne leterature) veliko povzemajo iz tuje literature in kadar naletijo na nov izraz, ki se uporablja zelo nasplošno in občevaljavno, ne najdejo slovenske istopomenke, ki bi bila tudi tako občeveljavna, zato se zatečejo v podomačevanje tujk
Je zgornje res ali te zavajam oz. nakladam? Poglejva skupaj!
> … velnes ponudba?
Welness se v angleščini uporablja za več dejavnosti in celo pojmov, med drugim pomeni:
– vse zvrsti nešolske (alternativne) medicine
– biti zdrav
– menda tudi hrana za domače ljubljence (nekaj novega celo zame)
– se počutiti dobro, kar obsega storitve zdravilišča, kopališča višjega razreda, okrevališča, toplic, zdravstvene ustanove sredi narave …
– delavnica za dobro počutje, se pravi vsakršen tečaj, ki izboljšuje zdravje oz. počutje
– telovadnica, savna, trim-steza, “fitness” idr.
– drugo; bolj je izraz občeuporaben, bolj je nerazumljen in tudi zlorabljan
> spa(jevski) center?
Izraz “spa” je krajevno ime znanih toplic v Belgiji (), torej se izraz spa lahko mirno nadomešča s toplicami, čeprav se v tujih jezikih izraz “spa” uporablja tudi za vse dajavnosti, ki dopolnjujejo osnovno, topliško.
Sklepa:
– Če se hoče ponudba približati čim širšemu krogu ljudi, pomaga uporaba nedvoumnih, tj. obče razumljivih slovenskih izrazov ali tujk s točno določenim pomenom (savna ipd.).
– Strokovni članki so velikokrat pravo jezikovno spakedralo in zanje velja slovenski rek, ki uči, da ni vse zlato, kar se sveti (oz. označuje za strokovno).
naj pomagam pobu in zašpilim klobaso
wellness je po slovensko kar ZDRAVILIŠČE, medtem ko je za spa že razloženo, da gre za TOPLICE
kadar se pojavita spa in velnes združena, pa gre za ZDRAVILIŠKE TOPLICE (za slovensko govoreče goste), za tujce, torej v tujih jezikih, pa naj se uporablja izraz WELLNESS (in SPA) CENTER
(Slovenščina, ti jezik si bogat in neverjetno dorečen!)
Hmmm, ne vem, če lahko kar tako preprosto poenostavimo vse stvari. Se strinjam, da je wellness lahko uporabljem v pomenu zdravilišča, a tudi ne. Ne nazadnje je tudi spa mogoče obravnavati kot zdravilišče. Ob tem imamo še strokovnjaka, ki svetuje o splošnem dobrem počutju, primernem in kakovostnem prehranjevanju, na splošno o kakovostnem načinu življenja – torej wellness svetovalec. Tu bomo težko kaj dosegli z zdraviliškim svetovalcem, kajne?
Ne nazadnje sta zdravilišče in toplice sopomenki, zato bi težko wellness in spa kar poenostavila v zdraviliške toplice. Mimogrede, ali to besedno zvezo sploh uporabljamo v slovenščini? Poznamo sicer zdraviliški turizem, zdraviliške toplice mi pa niso znane. Ob tem, seveda, da sta zdravilišče in toplice sopomenki.
Upam, da ne boste hudi, če še jaz pristavim svoj piskrček, glede na to, da tema ni najnovejša in da odgovor na konkretno vprašanje verjetno ni več ako urgenten. Se pa moje vprašanje prav tako navezuje na poslovenjenje tujih izrazov.
Včeraj sem na radiu ujela, da je nekdo dobil nagrado za “veliki slam”.
Meni je kar uho malo zakrvavelo… Ko sem izraz vpisala v najdi.si, mi najde kar nekaj zadetkov z velikim slamom, “celo” na rtvslo.si, torej se izraz očitno uveljavlja.
Ali je tako polovično slovenjenje smiselno, saj angleški izraz navezuje na eno konkretno zadevo, najbrž nimajo velikega, malega, zgornjega in spodnjega slama. Nekako se mi zdi, da je to tako, kot bi rekel Novi York ali pa Veliki Canyon. Ali posloveniš vse skupaj (veliki pok/udarec/tresk) ali pa nič in ostane dobro znani in prepoznavni grand slam. (Velike začetnice? Male? Nimam pojma!)
Kaj mislite oz. kako bi ta izraz koentirali “ljudje iz foha”?
P.S. To je samo razmišljanje laika, tako da je čisto mogoče, da sem povsem zgrešila.
Tudi sama sem že ujela v medijih veliki slam, ampak sem to (po pravici povedano) vzela bolj za šalo kot za res. Zdaj vidim, da se besedna zveza kar prijemlje.
To so običajni postopki sprejemanja besede/besedne zveze v jezik – torej postopoma se prilagaja jeziku, vse to pa narekuje raba. Kot kaže, bo torej tudi grand slam počasi izginil iz rabe, vsekakor pa sem prepričana, da še dolgo ne bo povsem odšel iz slovenskega besedišča. Podobno dvojnico imamo pri Girih, Tourih ipd., kjer že imamo Dirko po Italiji, po Franciji, po Belgiji itd., ampak občasno se pa še uporablja (za popestritev?) Giro, Tour ipd.
V tem primeru je mogoče tole še toliko opazneje, ker je prevzeta le polovica besedne zveze – se strinjam grand slam je z velikim slamom obtičal nekako na pol poti. Koliko je to smiselno, bo potrdila raba; torej, ali se bo to zares prijelo v jeziku ali ne. Pri tem še posebno moti, da je slam ostal v angleškem zapisu, pri tem, ko ga izgovarjamo kot slem. Podoben primer z neustalitvijo so internet, cedeji, devedeji, ti kar močno vztrajajo v angleški različici. Saj imamo zanje že prilagojene oblike, ampak so CD in DVD ipd. zelo močno zasidrani v jeziku.
No, tako, še malo mojega razmišljanja ob prevzemanju besed in besednih zvez. Počakajmo torej, kaj bo čas prinesel z ustalitvijo velikega slama v slovenskem besedišču. Težko pa kdo v tem trenutku kar zaprmej reče, da je to zdaj edino pravilno.
Čakaj malo, no. V čem pa ti vidiš podobnost? Besedna zveza “Dirka po Italiji/Franciji” je povsem poslovenjena, sestavljena iz samih slovenskih besed. “Veliki slam” je za razliko od tega polovični prevod. Slam, kolikor vem, ni slovenska beseda, ali pač?
(Tega izraza sicer še nisem slišala, me pa zanima, kateri medij ga uporablja.)
Špela, podobnost je mišljena v smislu dvojne rabe, tako kot sem pojasnila: dovolj razširjena je že raba Dirka po Italiji, Dirka po Franciji itd., ob tem pa še vedno zapišejo tudi zmagovalec Toura ali Gira ipd.
Zato sem tudi v oklepaju v razmisleku navedla, da mogoče to tujko uporabijo za popestritev ali pa za kar koli že, da se beseda Dirka ne ponavlja, predvidevam. Samo v tem je ta “dvojnost”.
Špela: za hec vpiši v najdi.si “veliki slam”. Prvi zadetek da meni prispevek na rtvslo, pa še par takih napol-resnih portalov (v stilu Žurnala). Saj ne, da bi bil katerikoli od teh pojem verodostojnosti dobre slovenščine, ampak vseeno, očitno se zadeva širi. Jaz sem izraz večraj slišala pri športnem delu novic na enem od večjih komercialnih radiev (Hit? Center? ne vem točno, ker ves čas med njimi preklapljam). Spet, niso ravno znani po tem, da bi se po trepalnicah metali zaradi uporabe lepega jezika, ampak pri poročilih pa ponavadi poskušajo govoriti “malo boljše”, tako da ni bila zafrkancija.