Waldorfska šola – zadovoljni otroci
Imam 3 otroke. Prva je bila na WŠ, naprej se je vpisala na bežigrajsko in jo brez inštrukcij komot dela. Drugi zaradi specifičnih družinskih zadev ni šel na WŠ, pa sem se in se še tolčem po glavi. Tretja je spet na WŠ, čeprav je to logistično grozno za družino. Ni vse idealno, ampak to nikjer ni. Snov je primerljiva s tisto po drugih šolah, samo bolj konkretna. Manj balasta, več doživljajskega učenja.
Prva in tretja sta vedno z veseljem hodili v šolo, drugemu je bila že novembra v 1.razredu muka. Pa je odličen učenec. Če se samo spomnim kako mi tamala v četrtem razredu vsako jutro z veseljem vstane, ker se veseli šole in kako žlobudra popoldne kaj vse se je naučila… odtehta VSE NAPORE voženj.
Moj otrok je v WŠ res srečen. Koliko vas lahko reče to za svojega?
Mene pa zanima, kako je na Waldorfski šoli z računalniki. Slišal sem veliko govoric, da je odsvetovana uporaba računalnika in gledanje televizije do 11. leta ali nekaj takega, ampak rad bi, da mi kdo od staršev, ki dejansko imajo otroke na tej šoli, pove, kako je s tem.
Vem, da imajo na nekaterih šolah že zelo zgodaj, v 4. razredu fakultativno predmet računalništva ali pa vsaj krožek. Danes je prihodnost tudi v teh stvareh. Razmišljam, da bi dal otroka v Waldorfsko šolo, ampak kot programer imam nekaj pomislekov glede domnevnega nasprotovanja uporabi sodobne tehnologije. Tudi žena je bolj v znanstvenih vodah, zato sem resno v dvomih, ali bi bila ta šola primerna za našega otroka ali ne. Nisva ravno neka poduhovljenca, ki nenehno lebdita pol metra nad tlemi. Tudi kakšno šolsko sekto se ne bi šla.
V šoli računalnikov ne uporabljajo, tudi računalniškega krožka ni, Doma pa najbrž niso na računalnikih nič manj, kot otroci iz drugih šol.
Če se boš zanimal za vpis v waldorfsko šolo, boš vabljen na informativna predavanja za starše bodočih prvošolcev, kjer boš lahko vprašal vse, kar te zanima.
Strah, da bo tvoj otrok računalniško nepismen, če bo v waldorfski šoli, je odveč. Sinu sem v osnovni šoli omejevala dostop do računalnika, kolikor se je dalo, pa programiranje obvlada zelo dobro.
Nikoli od otroka ne zahtevajte, da si mora moral naročnikMoja hči obiskuje 4 razred wš…
Kaj naj rečem? Joj, prejoj! Žal mi je, da sem jo vpisala na to šolo kolikor sem dolga in široka. Znanje otrok je na nivoju drugega razreda. Medtem, ko sem mislila kakšno dobro delo bom naredila s tem, da otroka vpišem na waldorfsko šolo, sem naredila največjo napako v življenju in ji s tem uničila dobršen del mladosti, če ne kar življenja. Vedeti morate, da ne delam nikakršnih primerjav z državno šolo ali znanjem kogakoli drugega pač pa mislim, da je tekoče branje, slovnično pisanje in osnovno računanje nekaj, kar bi otroci morali v 4. razredu po večini obvladati. No tega ni, v našem razredu je 3/4 takšnih otrok, ki jim to predstavlja grozen izziv. Če sama ne bi presedela popoldnevov ob knjigah in skupaj vadila z njo, nebi znala niti tega kar zna sedaj..se pravi brati dokaj tekoče ob neizogibnih zatikanjih, slovnično pisanje nam še vedno ne gre (beri: gdaj, gdo ipd.), ločila (ki, ko, ker, da, če…ko sem ji to omenila me je pisano gledala, češ da to še niso slišali, vprašaji, klicaji so jim nepoznani) , da o matematiki ne zgubljam besed. Ležijo pa ji ročna dela, šport, evritmija se pravi vse tisto, čemur naj bi bil namenjen prosti čas. Da se dotaknem še tujega jezika oz. dveh. Izvrstno govori in nemško in angleško ima fenomenalni naglas, da človek nebi vedel, da ne govori tega jezika od malega pa vednar mi na koncu ne zna prevesti v slovenščino in ne ve kaj je povedala, ko jo vprašam po pomenu besed kod so der Tisch, mause ipd. ne ve kako se čemu reče?! In da ne bo komentarjev, da je moj otrok “poseben”, da se lepše izrazim naj še enkrat poudarim, da je takšnih 3/4 učencev v tem razredu. Tudi v osmem razredu še marsikdo ne zna tekoče brati?! Res je da se tudi wš od šole do šole razlikuje pa vendar so programi in snov tam tam in o moj bog, bogi naši otroci. Držijo jih v nekem mehurčku, ki pa prej kot slej poči, ko prestopijo iz otroštva na pot najstništva in odraščanja. Sama se spogledujem z bližnjo državno šolo, da bomo poskušali ugotoviti, če se sploh še da stvari popraviti in če se bo dalo ne razmišljam niti dneva več, da jo prepišem na navadno oš. Moram pa priznati, da je ogromno teh staršev, ki otroke vpišejo na to šolo posebnih ljudi, ki pa ne sprejemajo oz. zelo težko sprejmejo drugačne od sebe in drugačno misleče. Tudi to je ena od stvari, ki so me prepričale, da celotna stvar na žalost ni dobra za mojega otroka, kvečjemu obratno. Vsaj naša šola je do pred kratkim temeljila predvsem na tem, kdo ma več pod palcem in kdo bo za šolo kaj naredil, prišli smo tudi do točke, kjer so starši hoteli dirigirati učiteljem kako in kaj naj učijo otroke. Ogabno! Jaz sem otroka vpisala na šolo, da se nekaj nauči, da nekaj od tega odnese, da bo v življenju nekaj dosegel in sigurno ne zaradi tega, da si bom celo življenje očitala, kako sem zamočila eno izmed najpomembnejših stvari v življenju.
Zato dragi starši, polagam vam na srce vsem tistim, ki želite otroka vpisati na kakšno koli privat šolo, ne odločajte se na podlagi vtisov nekoga drugega, ki ima otroka na tej šoli, prav tako ne na podlagi enega ali dveh predvpisnih sestankov ampak si vzemite čas, spremljajte situacijo na šolo par mesecev pred vpisom, če ne kar dlje, spoznajte s kakimi ljudmi bo imel otrok stike, kdo ga bo učil in še kaj..pa se potem odločite, če je ta šola resnično najboljše, kar lahko ponudite svojemu otroku.
Naredite si lep dan.
Moja hči obiskuje 4 razred wš…
Kaj naj rečem? Joj, prejoj! Žal mi je, da sem jo vpisala na to šolo kolikor sem dolga in široka. Znanje otrok je na nivoju drugega razreda. Medtem, ko sem mislila kakšno dobro delo bom naredila s tem, da otroka vpišem na waldorfsko šolo, sem naredila največjo napako v življenju in ji s tem uničila dobršen del mladosti, če ne kar življenja. Vedeti morate, da ne delam nikakršnih primerjav z državno šolo ali znanjem kogakoli drugega pač pa mislim, da je tekoče branje, slovnično pisanje in osnovno računanje nekaj, kar bi otroci morali v 4. razredu po večini obvladati. No tega ni, v našem razredu je 3/4 takšnih otrok, ki jim to predstavlja grozen izziv. Če sama ne bi presedela popoldnevov ob knjigah in skupaj vadila z njo, nebi znala niti tega kar zna sedaj..se pravi brati dokaj tekoče ob neizogibnih zatikanjih, slovnično pisanje nam še vedno ne gre (beri: gdaj, gdo ipd.), ločila (ki, ko, ker, da, če…ko sem ji to omenila me je pisano gledala, češ da to še niso slišali, vprašaji, klicaji so jim nepoznani) , da o matematiki ne zgubljam besed. Ležijo pa ji ročna dela, šport, evritmija se pravi vse tisto, čemur naj bi bil namenjen prosti čas. Da se dotaknem še tujega jezika oz. dveh. Izvrstno govori in nemško in angleško ima fenomenalni naglas, da človek nebi vedel, da ne govori tega jezika od malega pa vednar mi na koncu ne zna prevesti v slovenščino in ne ve kaj je povedala, ko jo vprašam po pomenu besed kod so der Tisch, mause ipd. ne ve kako se čemu reče?! In da ne bo komentarjev, da je moj otrok “poseben”, da se lepše izrazim naj še enkrat poudarim, da je takšnih 3/4 učencev v tem razredu. Tudi v osmem razredu še marsikdo ne zna tekoče brati?! Res je da se tudi wš od šole do šole razlikuje pa vendar so programi in snov tam tam in o moj bog, bogi naši otroci. Držijo jih v nekem mehurčku, ki pa prej kot slej poči, ko prestopijo iz otroštva na pot najstništva in odraščanja. Sama se spogledujem z bližnjo državno šolo, da bomo poskušali ugotoviti, če se sploh še da stvari popraviti in če se bo dalo ne razmišljam niti dneva več, da jo prepišem na navadno oš. Moram pa priznati, da je ogromno teh staršev, ki otroke vpišejo na to šolo posebnih ljudi, ki pa ne sprejemajo oz. zelo težko sprejmejo drugačne od sebe in drugačno misleče. Tudi to je ena od stvari, ki so me prepričale, da celotna stvar na žalost ni dobra za mojega otroka, kvečjemu obratno. Vsaj naša šola je do pred kratkim temeljila predvsem na tem, kdo ma več pod palcem in kdo bo za šolo kaj naredil, prišli smo tudi do točke, kjer so starši hoteli dirigirati učiteljem kako in kaj naj učijo otroke. Ogabno! Jaz sem otroka vpisala na šolo, da se nekaj nauči, da nekaj od tega odnese, da bo v življenju nekaj dosegel in sigurno ne zaradi tega, da si bom celo življenje očitala, kako sem zamočila eno izmed najpomembnejših stvari v življenju.
Zato dragi starši, polagam vam na srce vsem tistim, ki želite otroka vpisati na kakšno koli privat šolo, ne odločajte se na podlagi vtisov nekoga drugega, ki ima otroka na tej šoli, prav tako ne na podlagi enega ali dveh predvpisnih sestankov ampak si vzemite čas, spremljajte situacijo na šolo par mesecev pred vpisom, če ne kar dlje, spoznajte s kakimi ljudmi bo imel otrok stike, kdo ga bo učil in še kaj..pa se potem odločite, če je ta šola resnično najboljše, kar lahko ponudite svojemu otroku.
Naredite si lep dan.
Če ste v lj šoli, potem je tvoja hči sošolka (ali pa v paralelki) z mojo. In ni res, kar pišeš. Pa tudi to ni res, da je predvpisnih sestankov eden ali dva, ker so štirje ali celo pet in so obvezni . Že ohoho let. V našem razredu se učitelj (namerno pišem v nevtralnem moškem spolu, ker sta učitelj v eni paralelki moški, v drugi ženska) nič ne prilagaja staršem ampak čisto jasno dela po programu.
Vsi otroci so lani obvladali poštevanko in intenzivno berejo in pišejo. Pismeni so pa biiiiiistveno bolj kot tisti iz navadnih šol. Ker pišejo, ostali pa delovne zvezke izpolnjujejo.
Imam lastne domače izušnje iz državne šole in iz prehoda v drugo (ne W ) gimnazijo naprej. In gre brez posebnih problemov. Da niti ne govorim o tem, da so ti otroci veliko bolj inovativni in iznajdljivi od ostalih (vsaj v našem srednješolskem razredu).
Glede IT pa – čim manj, tem bolje. Čim kasneje, manj je škode na možganih. Na višji stopnji ni nič prepozno. Za igrice je pa itak vedno prezgodaj in vedno škoda časa in energije.
To je ena taka pisana šola, kjer je vse lepo po sektaško urejeno. Veliko navdušencev nad waldorfsko šolo je antropozofov, kar se odraža tudi pri prehrani v tej šoli. Nekateri celo zavračajo klasično medicino. Še starši morajo skozi sodelovat pri nekih praznovanjih in podobnih oslarijah. Otroci se učijo flavte, kvačkajo, obdelujejo les, so ustvarjalni, tako nekako kot da bi svet prestavili 100 let nazaj. Televizija ni zaželena, računalnik še manj, oblečeni so večinoma vsi kot eni otroci cvetja. Program je potrjen s strani države, tako da ustreza učni snovi, ki jo morajo obdelat tudi ostale šole. Problem pa je v tem, da zaradi načina podajanja te snovi in načina utrjevanja in preverjanja ali bolje nepreverjanja znanja, otroku ostane bolj malo v glavi. Ni učbenikov, ni delovnih zvezkov. Poudarja se neko ustvarjalnost, pa tiste njihove gibalne neumnosti, evritmijo, vse je kot v neki pravljici, velik poudarek dajejo mitologiji, ustvarjalno je na stoto potenco in skregano z realnostjo. Šola ni stresna, zato vanjo vpisujejo svoje otroke tudi nekateri starši, ki se zavedajo, da intelektualni potencial njihovih otrok ni najvišji. Velik stres pa nastane, ko tak otrok trči ob zahteve sodobnega sveta, ko se želi vpisat v newaldorfsko srednjo šolo ali še hujše, ko hoče na waldorfski gimnaziji naredit splošno maturo – brez dodatnega petega letnika je to praktično nemogoče. Znanje, ki ga ima osnovnošolec waldorfske šole pa je v primerjavi z vrstnikom navadne šole bistveno nižje. Ampak tako pač je na šoli, ki absolutno ne spodbuja intelektualizma in tekmovalnosti in je sama sebi namen. Škoda, da tudi realen svet, v katerem se je treba za vse pošteno borit in tudi nenehno tekmovat, ali je to bitka s časom ali konkurenco, ni tako narejen.
No, pa da vam povem še našo izkušnjo.
Imamo hči in sina. Hči je obiskovala “newaldorfsko” gimnazijo, sin pa “waldorfsko”. Hči je na koncu skoraj postala stalna odvisnica antidepresivov. Smo zelo hvaležni, da obstaja v Sloveniji tudi Waldorfska šola. Ni lepšega kot videti svojega otroka (sploh v najstniških letih, ki so zelo burna) veselega, brez strahu pred testi. Ves njegov razred je bil povezan, sošolci so si med seboj pomagali. Še zdaj so dobri prijatelji.
Ročna dela kot so kvačkanje kape, pletenje nogavic, šivanje oblek, pletenje košar, popravljanje koles, knjigovezništvo, kmetovanje.. so samo dodatne vsebine, ki pripomorejo k boljšemu razvijanju možgan.
Smo imeli možnost primerjave gledati učbenike in zvezke “newaldorfske” in “waldorfske” gimnazije.
“Newaldorfska” je imela ogromno balasta brez povezave z življenjem. Samo, da so se otroci piflali za petice in potem vse skupaj pozabili.
“Waldorfska” pa je imela vso vsebino smiselno povezano z življenjem, s tem, da jih je pripravila tudi na maturo. Ker so imeli epohe, kar pomeni, da so 1 mesec imeli na primer vsak dan prvi dve uri fizike, so se navadili delati sproti, tako kot na faksu, navajeni so se bili učiti v večjih sklopih. Po 14 dneh pišete test za toliko snovi, kot jo imajo v celem polletju v ostalih gimnazijah pri posameznem predmetu. Pri nekaterih epohah pišejo celo en test, kar pomeni snov celotnega leta. Snov so na ta način zares utrdili in si jo zapomnili.
Sin sedaj na faksu z veseljem študira naprej.
To je ena taka pisana šola, kjer je vse lepo po sektaško urejeno. Veliko navdušencev nad waldorfsko šolo je antropozofov, kar se odraža tudi pri prehrani v tej šoli. Nekateri celo zavračajo klasično medicino. Še starši morajo skozi sodelovat pri nekih praznovanjih in podobnih oslarijah. Otroci se učijo flavte, kvačkajo, obdelujejo les, so ustvarjalni, tako nekako kot da bi svet prestavili 100 let nazaj. Televizija ni zaželena, računalnik še manj, oblečeni so večinoma vsi kot eni otroci cvetja. Program je potrjen s strani države, tako da ustreza učni snovi, ki jo morajo obdelat tudi ostale šole. Problem pa je v tem, da zaradi načina podajanja te snovi in načina utrjevanja in preverjanja ali bolje nepreverjanja znanja, otroku ostane bolj malo v glavi. Ni učbenikov, ni delovnih zvezkov. Poudarja se neko ustvarjalnost, pa tiste njihove gibalne neumnosti, evritmijo, vse je kot v neki pravljici, velik poudarek dajejo mitologiji, ustvarjalno je na stoto potenco in skregano z realnostjo. Šola ni stresna, zato vanjo vpisujejo svoje otroke tudi nekateri starši, ki se zavedajo, da intelektualni potencial njihovih otrok ni najvišji. Velik stres pa nastane, ko tak otrok trči ob zahteve sodobnega sveta, ko se želi vpisat v newaldorfsko srednjo šolo ali še hujše, ko hoče na waldorfski gimnaziji naredit splošno maturo – brez dodatnega petega letnika je to praktično nemogoče. Znanje, ki ga ima osnovnošolec waldorfske šole pa je v primerjavi z vrstnikom navadne šole bistveno nižje. Ampak tako pač je na šoli, ki absolutno ne spodbuja intelektualizma in tekmovalnosti in je sama sebi namen. Škoda, da tudi realen svet, v katerem se je treba za vse pošteno borit in tudi nenehno tekmovat, ali je to bitka s časom ali konkurenco, ni tako narejen.
[/quote]
Popolnoma mimo je vse, kar si napisala. Ker imam otroka na tej šoli in grem seveda vsake toliko tja, me zanima, kaj si mislila s tem, da so oblečeni kot otroci cvetja? Da bom še svoje tako oblekla. Meni se zdijo vsi oblečeni popolnoma običajno.
Zanima me tudi, kaj je narobe z učenjem flavte in ročnimi deli, zakaj je to 100 let nazaj? Veliko žensk šiva za hobi, kvačka pred televizijo. A ni v redu, da se to naučijo v šoli?
O TV in računalnikih ne bi, te imajo doma tako kot drugi. Znanje se preverja, ker pa ni balasta, ga tudi veliko ostane. Starejši ni imel nobenega problema v srednji šoli, ki ni bila waldorfska, bil je med najboljšimi. Kolikor vem, tisti, ki gredo na w. gimnaziji po 4. letniku na maturo, vsi naredijo. Eni pa gredo v 5. letnik.
Popolnoma mimo je vse, kar si napisala. Ker imam otroka na tej šoli in grem seveda vsake toliko tja, me zanima, kaj si mislila s tem, da so oblečeni kot otroci cvetja? Da bom še svoje tako oblekla. Meni se zdijo vsi oblečeni popolnoma običajno.
Zanima me tudi, kaj je narobe z učenjem flavte in ročnimi deli, zakaj je to 100 let nazaj? Veliko žensk šiva za hobi, kvačka pred televizijo. A ni v redu, da se to naučijo v šoli?
O TV in računalnikih ne bi, te imajo doma tako kot drugi. Znanje se preverja, ker pa ni balasta, ga tudi veliko ostane. Starejši ni imel nobenega problema v srednji šoli, ki ni bila waldorfska, bil je med najboljšimi. Kolikor vem, tisti, ki gredo na w. gimnaziji po 4. letniku na maturo, vsi naredijo. Eni pa gredo v 5. letnik.
[/quote]
Res, poznam enega, ki ni uspel ne lani spomladi, ne lani jeseni maturirati, kljub dodatnemu letniku! Torej….
Tale W je kr neki, no! Kr neki! Normalni otroci tam pri 14 letih ugotovijo,da bi oni v normalno srednjo šolo, kjer je manj otrok cvetja in več znanja. Ampak, na to šolo se vpisujejo otroci kao malo bolj bogatih in preseratorskih staršev. Ti new age starši verjamejo v razne čirule čarule, energije … in tako tudi usmerjajo svoje otroke. Ne vem sicer, zakaj bi to vsi financirali, ampak …
Res, poznam enega, ki ni uspel ne lani spomladi, ne lani jeseni maturirati, kljub dodatnemu letniku! Torej….
Tale W je kr neki, no! Kr neki! Normalni otroci tam pri 14 letih ugotovijo,da bi oni v normalno srednjo šolo, kjer je manj otrok cvetja in več znanja. Ampak, na to šolo se vpisujejo otroci kao malo bolj bogatih in preseratorskih staršev. Ti new age starši verjamejo v razne čirule čarule, energije … in tako tudi usmerjajo svoje otroke. Ne vem sicer, zakaj bi to vsi financirali, ampak …
[/quote]
Napisala sem, da so lani tisti, ki so delali maturo po 4. letniku, vsi naredili. Čeprav niti od zunaj nisi videla te šole, še vedno trobiš o nekih otrokih cvetja…
Poglejte na facebook spletni strani WS Ljubljana obvestilo
https://www.facebook.com/pg/WSLjubljana/posts/
11.7.2018: Čestitamo našim maturantom, ponovno so bili že v spomladanskem roku uspešni vsi! Želimo jim lepe počitnice in srečno na poti v življenju!
Popolnoma nič ni narobe z ročnimi deli, niti z igranjem flavte, igrami in vsemi stvarmi, ki jih otroci počnejo. Težava je ta, da jih na začetku ne naučijo primernih učnih navad in odgovornosti. Pri nas nekateri učenci še po mesecu dni nimajo domače naloge, ker vedo, da sankcij ne bo, starši pa so tako ali tako toliko “slepi”, da se jim to ne zdi sporno in to meni enostavno ni prav. Še enkrat povem da se tudi wš med seboj razlikujejo in jih nikakor ne primerjam med sabo, niti pa ne želim izpostaviti naše. Moram pa povedati, da pa se ne strinjam s tem kako so otroci oblečeni…oblečeni so popolnoma normalno, res pa je da ni priporočljivo imeti na oblačilah raznih komercialnih potiskov, kar ni nič spornega. Kakorkoli, lahko bi pisala v nedogled in ko povzamem vse pluse in minuse, mi na žalost pretehtajo slednji.
Ne vzemite tega osebno, toda ste specifičen waldorfski starš, ki ne prenese drugače mislečih ljudi. Nikjer nisem navedla za katero šolo se gre in ponovno sklepate le po lastni presoji. Vem, koliko je predvpisnih sestankov, izpostavile sem le, da naj se ne odločijo le na podlagi teh (prvega, drugega, tretjega..) ampak naj pogledajo, pregledajo še ostala dejstva, kajti vemo, da je na sestankih vse fino in lepo. Kot imate vi izkušnje, jih imamo tudi mi in naši so žal negativni. Poznam pa primer, ko so starši otroka izpisali iz naše wš na drugo wš in so sedaj izredno zadovolji. Naj vam zaupam še en podatek…v 4. letih se je samo z našega razreda izpisalo 6 otrok. Mislim, da je ta podatek zelo zgovoren. Naj poudarim še, da imamo na splošno več, kot odlične učitelje, vendar so težave velikokrat skrite drugje.
Pa lep večer.
To je ena taka pisana šola, kjer je vse lepo po sektaško urejeno. Veliko navdušencev nad waldorfsko šolo je antropozofov, kar se odraža tudi pri prehrani v tej šoli. Nekateri celo zavračajo klasično medicino. Še starši morajo skozi sodelovat pri nekih praznovanjih in podobnih oslarijah. Otroci se učijo flavte, kvačkajo, obdelujejo les, so ustvarjalni, tako nekako kot da bi svet prestavili 100 let nazaj. Televizija ni zaželena, računalnik še manj, oblečeni so večinoma vsi kot eni otroci cvetja. Program je potrjen s strani države, tako da ustreza učni snovi, ki jo morajo obdelat tudi ostale šole. Problem pa je v tem, da zaradi načina podajanja te snovi in načina utrjevanja in preverjanja ali bolje nepreverjanja znanja, otroku ostane bolj malo v glavi. Ni učbenikov, ni delovnih zvezkov. Poudarja se neko ustvarjalnost, pa tiste njihove gibalne neumnosti, evritmijo, vse je kot v neki pravljici, velik poudarek dajejo mitologiji, ustvarjalno je na stoto potenco in skregano z realnostjo. Šola ni stresna, zato vanjo vpisujejo svoje otroke tudi nekateri starši, ki se zavedajo, da intelektualni potencial njihovih otrok ni najvišji. Velik stres pa nastane, ko tak otrok trči ob zahteve sodobnega sveta, ko se želi vpisat v newaldorfsko srednjo šolo ali še hujše, ko hoče na waldorfski gimnaziji naredit splošno maturo – brez dodatnega petega letnika je to praktično nemogoče. Znanje, ki ga ima osnovnošolec waldorfske šole pa je v primerjavi z vrstnikom navadne šole bistveno nižje. Ampak tako pač je na šoli, ki absolutno ne spodbuja intelektualizma in tekmovalnosti in je sama sebi namen. Škoda, da tudi realen svet, v katerem se je treba za vse pošteno borit in tudi nenehno tekmovat, ali je to bitka s časom ali konkurenco, ni tako narejen.
[/quote]
ta je pa močna! poznam na stotine srednješolcev, aktualnih in preteklih, pa noben ni jemla antidepresivov v srednji šoli.
Tako da, dvomim, da ima sama šola kaj zveze s tem. Če pa je otrok obiskoval šolo, neprimerno za njegove mentalne sposobnosti, je pa to drug problem. Krivda za to pa je predvsem na starših, ne na dijakinji ne na šoli.
ta je pa močna! poznam na stotine srednješolcev, aktualnih in preteklih, pa noben ni jemla antidepresivov v srednji šoli.
Tako da, dvomim, da ima sama šola kaj zveze s tem. Če pa je otrok obiskoval šolo, neprimerno za njegove mentalne sposobnosti, je pa to drug problem. Krivda za to pa je predvsem na starših, ne na dijakinji ne na šoli.
[/quote]
Jasno, seveda so vedno krivi starši, pa če so ali niso.
Forum je zaprt za komentiranje.