Vzajemni skladi
Ni vseeno preko katere BPH kupuješ. Seveda, trguješ s papirji, torej kupuješ in prodajaš.
V koliko delnic vlgaš j odvisno od tvoje ocene, kam bo šel splošen trg in kam tvoja delnica v prihodnje…
To je že stvar ki je naj ne bi počel vsak, tu že sprejemaš rizike…
Glede tega kdaj in kako kupovati in prodajati, pa je napisanih cel kup knjig ki ti to pojasnjujejo. Ampak itak odgovora ti ne dajo. Vse je odvisno od tebe…
Ampak če nisi izkušen, tega ne poskušaj z velikimi denarji. Za take je smiselno se vozit po borznem indeksu – kupiš delnice iz indeksa in čakaš, kaj bo…
Nisem trdila, da so skladi najboljša naložba, so pa dokaj donosna in varna. Če pogledaš seznam naložb v Skali, je denar razpršen na približno 50 različnih podjetij, bank, obveznic…. Če eden propade, je izguba lahko največ 5%. Ne mislim delat reklame za Skalo, tudi ni najbolj donosna, se pa dokaj lepo drži.
Spomnite se ameriškega Erona, ki je bil med najbolj uspešnimi. Če je imel Američan ves denar vložen v delnice tega podjetja, ne vem, koliko mu je ostalo.
Ja, za nas, ki nismo ravno podkovani, ali pa dovolj pogumni kot Skupinski, da bi se ukvarjali z borzo in delnicami,se mi zdi vložitev denarja v kak mešani ali pretežno delniški sklad še najboljša izbira. Še sploh, če primerjaš z bančnimi obrestmi, ki so nikakršne.
Jana, nisem hotel, da padete dol od spoštovanja pred vseznalim Skupinskim, opozoril sem samo na drugi vidik poslovanja teh skladov.
In ko že omenjaš Enron. Mogoče ne veš, da je, poleg Enrona, propadel tudi pokojninski sklad, ki je vlaga v delnice Enrona.
Pa nemški pokojninski sklad, ki so ga kupili za 1 marko?
In vlagatelji ostali brez pokojnin
Nimam vpogleda v to, kar se je dogajalo, samo verjetno je imel pokojninski sklad vse naloženo v Ernon. Pri nas se kaj takega ne more zgoditi, ker ima sklad lahko največ 10% naloženo v eno podjetje. Pa še teh 10% nihče ne dosega, ponavadi imajo 5-7% maksimum v eno podjetje. Naložbe so zelo razpršene, zato je verjetnost propada sklada zelo majhna.
Primer Dadas, Jana!!
Tudi Nemčija in ZDA imata svoje predpise o vlaganju in razprševanju naložb, se ti ne zdi logično?
ZDA so koneckoncev “izumitelji” vzajemnih skladov.
Tako da so naši predpisi samo preplonkani tuji, kot večina predpisov…
Žal se tudi s tem ne strinjam, da se to pri nas ne more zgoditi.
Kaj pa Dadasov sklad?
Pa še nekaj drugih skladov?
Mogoče veš, kaj je “pumpanje” sklada? Mogoče veš, kaj je bilo z Nikinimi skladi pred nekaj leti?
Še kako se lahko zgodi, da tudi naš sklad propade. Pač odvisno od upraviteljev.
Ne rečem, da bodo, ampak vlagatelj mora biti seznanjen tudi s tem rizikom
Mislim, da bom še kar ostal pri skladih, ker pač se mi zdi da nimam dovolj volje, znanja in časa, da bi se spravil k delnicam. Zaenkrat sem kar zadovoljen z donosom, glede na to, da mi za to ni treba nardit praktično nič.
Dadas je bil prvi sklad, ki je nastal iz Pida. Mislim da se je na koncu imenoval Primus ali nekaj takega.
Bil je podvržen reviziji, kot vsak sklad…
Po današnjih predpisih je deloval pa Nikin sklad – mislim da so bili 3, o tem ti lahko več povedo tisti, ki so v te sklade vlagali.
Tudi so bili revidirani…
Se enkrat se oglasam. Pri vzajemcih je tako, da ce propade upravitelj, sklad ne propade, prevzame ga drug upravitelj. Tako se je zgodilo z Dadasom, ki ga je prevzela KD, danes deluje pod drugim imenom, mislim, da je to celo Galileo.
Iskreno cestitam ‘Skupinskemu’, da si upa tvegati in da ima znanje za trgovanje z delnicami. Ampak, a ni potreben tudi velik denar za to? Dajte se enkrat opisat, kako kupit delnice in katero BPH bi svetoval. Kako je s spremljanjem v smislu kdaj prodat, kdaj kupit? Zaradi davka na kapitalski dobicek, torej, ce prav razumem, prva tri leta samo pobirate dividende, po treh letih se odlocite za prodajo delnic, ce si tako zelite?
Se to, res je, ce pada SBI, padejo tudi vrednosti VS, zelo podobno, sploh ce je nalozbena struktura podobna. A ne se ustrasit, kar pa je prva reakcija vlagateljev. Takrat pomeni, da je cena nizka, torej je treba – kupit. A je pa tudi res, da nihce ne more vedeti, niti predvideti, kdaj bo cena nizka ali pa se nizja, da bomo lahko ja cim vec kupili.
‘Skupinski’, ce sem se zmotila, me prosim popravite.
Zgodovina ne dokazuje, da bi imeli ‘fleksibilnejši’ skladi statistično značilno boljše rezultate od pričakovanih in temu primeren je tudi relativno nepomemben tržni delež, ki ga zavzemajo v svetu. Upoštevanja vreden je namreč tudi nasprotni argument, ki govori v prid ‘čistim’ oblikam skladov, torej samo delniškim ali samo obvezniškim. Ko se potencialni vlagatelj odloči, da je za naslednje obdobje zanj najprimernejša razporeditev, recimo, delnice 70% in obveznice 30%, je bolj priročno in zanesljivo, da sam vloži sredstva v dva čista sklada v tem razmerju. Kasneje lahko prilagaja razporeditev med njima z dodajanjem ali odvzemanjem in s tem tudi sam obdrži nadzor. Znano je namreč, da je ravno prava alokacija (razporeditev) premoženja v razne naložbene kategorije eden od ključnih predpogojev za uspešno investiranje.
vir: vzajemci.com
Zakaj je naj bi bile boljše naložbe v čiste sklade – samo delniške ali samo obvezniške? Če prav razumem tudi mešani skladi prilagajajo delež naložb v delnice in obveznice v skladu s trenutnim dogajanjem na trgu??
Aviv, edina napaka je, da Dadasovega sklada ni, Fundus ali kako se je imenoval, je v celoti propadel. Nobene zveze nima s KD…
In druga napaka je, da vzajemni sklad z lahkoto propade.
Štiri primere sem dal, da so propadli skladi, ne upravitelji, dva iz Slovenije, enega nemškega in enega ameriškega.
N more iti v stečaj, to je res, zelo lahko ga pa upravitelj “spumpa”, to pomeni da ga napolne z brezvrednimi delnicami oz. precenjemnimi in v zameno pobere ven pod ceno kupljene delnice dobrih podjetij. To se je tudi že dogajalo…
Aviv, edina napaka je, da Dadasovega sklada ni, Fundus ali kako se je imenoval, je v celoti propadel. Nobene zveze nima s KD…
In druga napaka je, da vzajemni sklad z lahkoto propade.
Štiri primere sem dal, da so propadli skladi, ne upravitelji, dva iz Slovenije, enega nemškega in enega ameriškega.
N more iti v stečaj, to je res, zelo lahko ga pa upravitelj “spumpa”, to pomeni da ga napolne z brezvrednimi delnicami oz. precenjemnimi in v zameno pobere ven pod ceno kupljene delnice dobrih podjetij. To se je tudi že dogajalo…
Najbolj varna oblika varčevanja je v Denarnih vzajemnih skladih. Le-ti vlagajo v instrumente denarnega trga. Za nas jih zaenkrat še ni, naj bi jih pa v zalo kratkem času začeli tržiti pri KD. Kdo ti garantira da boš dobil svoje prihranke iz banke če gre le-ta v stečaj? Je nek minimalni znesek, mislim da okoli 4mio – nad tem si vse lahko obrišeš pod nosom.
Pa še nekaj je zanimivo – skladi med seboj niso povezani, torej če gre en sklad k vragu ni nujno da bo to imelo velik vpliv na kapitalski trg (govorim o razvitih kapitaslkih trgih), nasprotno pa propad večje banke lahko povzroči zelo veliko krizo bančnega sektorja – celotnega. Glede tega tukaj prodajate buče.
Pa še neki – tudi VS lahko delajo več kot pa index in tudi ti lahko rastejo ko index pada. Vse to je možno z izvedenimi finančnimi instrumenti (šortanje, opcije, futuresi,…..). Te izvedene finančne instrumente lahko od naših skladov uporablja le MP (zadnjih nekaj tednov če se ne motim), čeprav se vidi da se fantje še učijo na tem;).
Pa še neki bi dodal. Pri nas se zanemarjajo obvezniški skladi zaradi zelo hudih donosov delniških skladov in tudi kombiniranih. Deležć kombiniranih je v tujini zelo majhen in delež uspešnih delniških skladov tudi – nasprotje pa so obvezniški skladi. Pri nas je šlo res vse na izi – ampak ti časi se iztekajo.
DavorTheBastard:
1. Dividendo, ki jo dobil lastnik delnice, jo v primeru če kupuješ točke vzajemca, seveda dobi vzajemec. Če bi natančno bral, bi razumel, kaj piše. Če si lastnik delnice sam, jo dobiš seveda sam.
Ja, povečevanje vrednosti VEP gre tudi s pomočjo dividend, ampak pri lastnem nakupu delnice gre dividenda MENI, skozi VEP se pa socilaizira, enakomerno pripisuje vsem lastnikom delnic.
2. Kolikor vem, v Sloveniji nobeni izveden instrumenti niso dovoljeni, zato je razlaganje o tem, kaj se dogaja v tujini, mlatenje prazne slame… Govoriva o vzajemcih. Ko mi boš dokazal na podatkih 10 letnega gibanja vrednosti, da vzajemci v 10 letih delajo V RESNICI donose, višje kot je 10 letno povprečje rasti posameznega borznega indeksa, primerljivega s strukturo premoženja sklada, ti bom pa verjel. Do takrat je tudi ta “lahko” mlatenje prazne slame.
3. Ko govoriš o propadih – sam veš, kako je na slovenski trg vplival propad Dadasa in kaj je država delala, da je stabilizirala slovenski finančni trg – banke.
4- Če pa že prodajaš teoretično znanje, povej kaj v praksi to pomeni. Iz knjig znam te stvari prepisovat tudi jaz, pa še kdo…
Mhmmm, jasnost je tvoja odlika. Dividenda se pozna na donosnosti VEPa – konec debate.
Narobe veš. MP ima že dovoljenje za izvedene finančne instrumente. Glej seo-net.
V oklepaju si imel napisano – RAZVITI KAPITALSKI TRGI. Mi šele gremo na to stopnjo.
Kaj naj ti razložim? Vprašaj konkretno.
aja še sklad – quadriga recimo.
primerjaj pa sam, k men se res ne da lenobe podpirat.
btw: sam nisem lastniki niti ene VEP, imam pa nekaj drobiža v delnicah.
O varnosti vzajemnih skladov…
Agencija za trg vrednostnih papirjev opozarja vlagatelje pred družbo Creativ Invest GmbH
Telegraf
telegraf@finance-on.net
objavljeno 8.10.04 10:20
(Sporočilo za javnost)
Agencija za trg vrednostnih papirjev opozarja potencialne vlagatelje, da družba Creativ Invest GmbH, Philipsstrasse 2, 8403 Lebring, Austria, ki na območju Republike Slovenije izvaja trženje investicijskih skladov družb Quadriga Asset Management GmbH, Marc-Aurel-Strasse 10-12, Vienna in Globe Invest AG, Mahlerstrasse 12/5, Vienna, te aktivnosti opravlja v nasprotju z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02, 73/03, 32/04 in 42/04).
Na območju Republike Slovenije se lahko tržijo samo investicijski skladi v upravljanju družb za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pridobile ustrezno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, investicijski skladi drugih držav članic Evropske unije, ki so opravili postopek registracije pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma investicijski skladi držav, ki niso članice Evropske unije, ki so za trženje na območju Republike Slovenije pridobili dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Seznam investicijskih skladov ustanovljenih v Republiki Sloveniji in seznam investicijskih skladov iz držav članic Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo na območju Republike Slovenije sta objavljena na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev http://www.a-tvp.si pod rubriko izdana dovoljenja.
Forum je zaprt za komentiranje.