vse se zgodi z razlogom

Marko, saj ne gre samo za to ali na določen dogodek lahko vplivaš ali ne, kaj konkretno ti lahko narediš. Logično, da ne moreš vplivat na vse dogodke. Ampak tisti, ki pravijo, da se “vse zgodi z razlogom”, nekako verjamejo v to filozofijo, da je človek del nekega načrta višje sile (ne nujno Boga, ker vsi verni ljudje se tudi s tem ne strinjajo), da je njegova pot začrtana in da so se določene stvari na tej poti morale zgoditi zato, da sos e lahko potem zgodile stari, ki so temu sledile. V bistvu gre bolj za to kako človek nekaj sprejme v svojem življenju. Sprijaznjenje z “usodo”, dobro ali slabo in postavljanje samega sebe pri tem v pasivni položaj.
Če vzameš teoretični primer potovanja v Indijo. Recimo, da je ženska morala tja službeno. Ok, na to recimo d ani imela vpliva. Recimo. Potem je tam spoznala določenega moškega. Mogoče tudi na to ni imela vpliva. Vsekakor pa se je lahko odločila ali se bo ali se ne bo z njim spustila v ljubezenkso ali romantično razmerje. Če se ne bi, bi mogoče naslednje leto v MAleziji spoznala še boljšega moškega. 🙂

Vidim, da si drugače razlagava “vse se zgodi z razlogom”. Tebe zanima nek smisel in da v samem razlogu vidiš nekja koristnega.
Zato te jezi, če ti nekdo reče, a se vse zgodi z razlogom, ne navede pa samega razloga, ker te to spominja na nemoč in neznanje. Ker, če ne poznaš razloga, se počutiš kot žrtev neke višje sile, brez možnosti vplivanja na dogodke.
Ne maraš, da te nekdo brez konkretnega odgovora pušča v nevednosti. Vseeno pa tudi tebe zanima razlog, tako, kot nas vse…Bolj ali manj.

Če rečeš, da so te obsodili brez konkretnega razloga, še to ne pomeni, da se sprijazniš s krivico, ki se ti je zgodila.Sigurno je tudi za to, da so te obsodili po krivem, obstajal razlog. Mogoče te nekdo sovraži, mogoče je bil kdo podkupljen….Normalno, da se ne zadovoljiš le s samo frazo, da obstaja razlog, ampak ti to vedenje, da obstaja razlog, omogoča, da ga poiščeš in razumeš, zakaj si se znašla v določeni situaciji. In šele potem, ko poznaš razlog, veš kako delovati, da se iz situacije rešiš.

Robi, ne se smešit, saj je ja to bo to vse napisala tukaj:

Težava nastopi, ko si človek reče da se je nekaj zgodilo z razlogom na način, kot je opisano.

Na enem drugem forumu je debata nanesla na to, ali se stvari zgodijo z razlogom, torej da nad nami bdi neka sila, ki upravlja s potekom dogodkov, ali pa je vse le naključje. Pa mi nekdo začne tupit, da naključij ni in da se vse zgodi z razlogom. Jaz sem zagovarjal kar pravi ja to bo to, on pa vztrajno trdi da se vse zgodi z razlogom, torej da se stvari zgodijo v “pravem” trenutku. Tip me je na koncu odstranil z liste prijateljev na FB (heh, pa menda ne zaradi mojega kontriranja?).

Hmm, ampak, če se nekaj zgodi z razlogom, še to ne pomeni, da ni šlo za naključje. 😉 Naključje, za katerim je morda načrt. In načrt, za katerim je naključje. 🙂

Vse bolj se mi dozdeva, da nimamo toliko svobodne volje kot si včasih domišljamo in da delujemo po nekih (predvidljivih ?) vzorcih in, ko se oddaljimo od teh vzorcev sami sproduciramo situacije ob katerih se hočeš nočeš vrnemo na “pot”, ki nam je namenjena. Ne toliko za vsakega posameznika posebej bolj velja to za ljudi kot take. In ko se vse v strup sprevrača kar srce si sladkega obeta vidimo v tem oz. prepoznamo, “dogodke z razlogom”…. :/

To ni le dozdevanje, ampak tako tudi je.
To mi je že dolgo znano in večkrat omenjam, da je človek prav tako neke vrste stroj, ki ima svoj program po katerem deluje. Pa ne glede na to, če nam so posledice naših prepričanj všeč ali ne, ne moremo kar tako sproducirati drugačnih posledic, saj so v ozadju še vedno ista prepričanja.
Omejuje nas še strah, ki nam preprečuje, da bi delovali drugače, saj nam naša ustaljena pot in ustaljeno življenje po vzorcih, nudi neko varnost.

Ta neka sila ima ime. In to so naravni ali fizikalni zakoni.
Človek je prav tako podrejen tem zakonom in jih ne moremo kršiti.

Torej če npr. nekdo več let ne uspe osvojiti niti ene punce, potem mu pa nekega dne kot strela z jasnega uspe punco osvojiti že s tem ko ji nameni nekaj besed, brez nekega hudega osvajanja in truda, boš rekel da za tem stojijo naravni ali fizikalni zakoni?

Torej če npr. nekdo več let ne uspe osvojiti niti ene punce, potem mu pa nekega dne kot strela z jasnega uspe punco osvojiti že s tem ko ji nameni nekaj besed, brez nekega hudega osvajanja in truda, boš rekel da za tem stojijo naravni ali fizikalni zakoni?[/quote]

Nadnaravni.

Torej če npr. nekdo več let ne uspe osvojiti niti ene punce, potem mu pa nekega dne kot strela z jasnega uspe punco osvojiti že s tem ko ji nameni nekaj besed, brez nekega hudega osvajanja in truda, boš rekel da za tem stojijo naravni ali fizikalni zakoni?[/quote]
Če lahko rečeš temu, da človek se z izkušnjami uči, spreminja svoje čutenje, opazovanje in vedenje, potem ja, lahko rečeš, da stojijo za tem naravni zakoni.

Torej če npr. nekdo več let ne uspe osvojiti niti ene punce, potem mu pa nekega dne kot strela z jasnega uspe punco osvojiti že s tem ko ji nameni nekaj besed, brez nekega hudega osvajanja in truda, boš rekel da za tem stojijo naravni ali fizikalni zakoni?[/quote]
Če lahko rečeš temu, da človek se z izkušnjami uči, spreminja svoje čutenje, opazovanje in vedenje, potem ja, lahko rečeš, da stojijo za tem naravni zakoni.[/quote]
Normalno.
Lahko pa tudi verjameš v nadnaravne in v dobre vile….:)